DR. KATJA HROBAT VIRLOGET, REDNA PROFESORICA ZA PODROČJE »ETNOLOGIJA«
Dr. Katja Hrobat Virloget, rojena leta 1976, je diplomirala iz arheologije ter doktorirala iz etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (2009), kjer je bila tudi zaposlena kot mlada raziskovalka. Od leta 2010 je zaposlena na Univerzi na Primorskem, kjer poučuje na študijskih programih s področij antropologije, dediščinskih študij, arheologije in dediščinskega turizma.
Je mentorica ene zaključene doktorske disertacije ter so-mentorica dvema disertacijama. Dve magistrski deli pod njenim mentorstvom sta prejeli nagradi Univerze na Primorskem za izjemne dosežke. Objavila je dve samostojni znanstveni monografiji. Knjiga »V tišini spomina. Eksodus in Istra« iz leta 2021 je doživela neizmeren odziv širše javnosti in v medijih in gre zaradi velikega povpraševanja v ponatis. Leta 2023 je izšel angleški prevod pri Berghahn books v New Yorku in Oxfordu, italijanski prevod pa je izšel leta 2026 pri Bottega Errante v Vidmu in prejema odlične recenzije širom Italije. Njeno znanstveno udejstvovanje vključuje tudi 63 objavljenih znanstvenih člankov in poglavij v znanstvenih monografijah. Poleg tega je uredila pet znanstvenih monografij in tematsko številko revije Cultural Analysis, ter deluje kot glavna so-urednica ugledne mednarodne revije Studia Mythologica Slavica. Gostovala je z več kot 23 predavanji na univerzah v tujini, kot predavateljica je gostovala na Univerzi v Zagrebu.
Za svoje delo je prejela številne nagrade: Kot soustanoviteljica Unescove katedre na UP FHŠ Zlato plaketo Univerze na Primorskem (2023), za knjigo V tišini spomina prestižno nagrado za odličnost v raziskovanju 2022 Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Murkovo priznanje Slovenskega etnološkega društva (2021), Nagrado za znanstveno odličnost Univerze na Primorskem (2021) ter Bartolovo nagrado za znanstveno odličnost UP FHŠ. Za idejo in vzpostavitev Mitskega parka je prejela Nacionalno priznanje Prometej znanosti, kakor tudi častno Valvasorjevo nagrado Slovenskega muzejskega društva (2021). Je članica Komisije za nesnovno kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, predstojnica Oddelka za antropologijo in kulturne študije ter nekdanja prodekanja Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Je mentorica prvemu Marie Curie projektu na UP. Sodelovala je pri številnih raziskovalnih projektih, trenutno pa vodi tri: raziskovalni projekt ARIS Etnografija tišin(e), evropski projekt RE4Healing: Crossborder Remembrance, Reconnection, Restoring, and Resilience (CERV Evropska komisija) ter programsko skupino ARIS Dediščina.
DR. BORIS KAVUR, REDNI PROFESOR ZA PODROČJE »ARHEOLOGIJA«
Dr. Boris Kavur, rojen leta 1973 v Mariboru, je leta 1999 diplomiral iz arheologije ter doktoriral leta 2008 iz Zgodovinske antropologije. Od leta 2003 je zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je med leti 2015 in 2019 opravljal funkcijo Prorektorja za znanstveno-razvojno in raziskovalno delo ter Prorektorja za internacionalizacijo. Bil je član in predsednik Znanstvenega sveta Alpsko-Jadranske rektorske konference ter član upravnega odbora Jadransko-Jonske zveze univerz.
Na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava na vseh treh stopnjah študija vsebine s področja prazgodovinske arheologije ter teorije in zgodovine arheologije, na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem pa vsebine s področja umetnostne zgodovine. Kot gostujoči profesor je dalj časa sodeloval z Univerzo na Rijeki ter Univerzo v Sarajevu. Krajša obdobja pa je bival kot gostujoči profesor na Univerzi Eötvösa Loránda v Budimpešti, Karlovi univerzi v Pragi, Univerzi Babeş-Bolyai v Cluju-Napoci, Univerzi »18. decembra 1918« v Alba Iulii, Univerzi Zahod v Temišvari, Univerzi Sv. Cirila in Metoda v Skopju ter Univerzi v Beogradu.
Raziskovalno se ukvarja s prazgodovinsko arheologijo ter arheologijo arheološke vednosti. Objavil je 5 monografij, več kot 80 člankov ter rezultate svojega dela predstavil na več kot 110 mednarodnih kongresih ter 23 razstavah. Vodil je nekaj nacionalnih in mednarodnih projektov ter sodeloval na številnih raziskovalnih projektih s področja arheologije ter promocije kulturne dediščine. Kot gostujoči raziskovalec je bival na Univerzi v Oxfordu ter Jagelonski Univerzi v Krakovu.
DR. MIHA KODERMAN, REDNI PROFESOR ZA PODROČJE »GEOGRAFIJA«
Dr. Miha Koderman je v letu 2004 diplomiral na UP FTŠ Turistici, v letu 2007 pa je zaključil študij še na UP FHŠ. V letu 2012 je na omenjeni fakulteti tudi doktoriral; za disertacijo je prejel nagrado Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od leta 2007 je zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je najprej deloval na Znanstveno-raziskovalnem središču kot mladi raziskovalec, od leta 2012 pa je kot visokošolski učitelj in raziskovalec matično zaposlen na UP FHŠ. Tu je med letom 2016 in 2021 deloval kot prodekan za mednarodno sodelovanje in razvoj, daljše obdobje pa je bil tudi član univerzitetne in fakultetne Komisije za mednarodno sodelovanje. Med letoma 2016 in 2022 je opravljal funkcijo namestnika predstojnika Oddelka za geografijo, od oktobra leta 2022 pa deluje kot njegov predstojnik. Krajše obdobje je bil tudi član Senata UP FHŠ.
Od leta 2007 na Oddelku za geografijo izvaja več temeljnih in izbirnih predmetov na vseh treh stopnjah študija. Kot mentor oziroma somentor je od leta 2012 naprej sodeloval pri nastanku 21 zaključnih, 6 predbolonjskih diplomskih ter 14 magistrskih del ter ene doktorske disertacije. Dvema študentoma je na podlagi objave znanstvenega prispevka omogočil pridobitev Zoisove štipendije za posebne dosežke. Tri diplomska dela študentov, pri katerih je sodeloval kot mentor, so bila nagrajena z Bartolovo nagrado za študente. Pedagoško in raziskovalno je večkrat gostoval na geografskih oddelkih univerz v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu ter na univerzah Savoie Mont Blanc v Franciji, Tlemcen v Alžiriji ter Massachusetts Amherst v ZDA. Za svoje pedagoško delovanje je bil v letu 2019 nagrajen z Bartolovo nagrado za visokošolskega učitelja.
Raziskovalno se dr. Miha Koderman ukvarja s področjem družbene geografije, v sklopu katere preučuje geografijo turizma, ekonomsko geografijo in migracije. Kot avtor oziroma soavtor je objavil preko 60 znanstvenih prispevkov, znanstveno monografijo ter več strokovnih prispevkov, recenzij, uvodnikov in poljudnih člankov. Rezultate raziskovalnega dela redno predstavlja na znanstvenih konferencah doma in v tujini; večkrat je nastopil tudi kot vabljeni predavatelj. Souredil je več znanstvenih publikacij, med katerimi velja izpostaviti monografijo Nature, Tourism and Ethnicity as Drivers of (De)Marginalization, ki sta jo s Stankom Pelcem izdala pri založbi Springer. Pri Mednarodni geografski zvezi deluje kot član upravnega odbora Komisije za območje Sredozemlja, aktiven pa je tudi v uredniškem odboru revije Geografski obzornik. Kot raziskovalec in koordinator je sodeloval v več raziskovalnih projektih; v preteklem desetletju vodil oziroma sovodil tudi tri bilateralne projekte z geografskimi institucijami iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije.
DR. JONATAN VINKLER, REDNI PROFESOR ZA PODROČJE »KNJIŽEVNOST«
Dr. Jonatan Vinkler, rojen leta 1975 v Celju, predstavlja prepoznaven glas v slovenski humanistiki. V njegovih delih se dopolnjujejo perspektive in metode kulturne, literarne in intelektualne zgodovine ter filologije s pogledom, osredotočenim na Srednjo Evropo med 15. do koncem “dolgega” 19. stoletja, zlasti na luteransko reformacijo ter njegovo književnost, srednjeevropske literarne, kulturne in intelektualne stike ter teorijo in prakso ekdotike.
Njegovo delo odraža interdisciplinarni pristop, ki vključuje zgodovinopisne metode, filologijo, editologijo in bibliotekarstvo, s poudarkom na ohranjanju in zgodovinopisni interpretaciji protestantske tradicije v slovenskem in srednjeevropskem kontekstu.
Vinklerjeva izobrazba je vgrajena v evropski humanistični prostor. Po končani Srednji tehniški šoli v Celju je kot Zoisov štipendist diplomiral na Filozofski fakulteti Univeze v Ljubljani, in sicer z delom, za katerega je prejel Prešernovo nagrado te fakultete za leto 1999. Izpopolnjevanje na Filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi je leta 2001 zaključil z osvojitvijo naslova doctor philosophiae (PhDr.). Leta 2004 je doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Podoktorski študij starejše slovenske književnosti na Univerzi na Primorskem je nadgradil njegovo specializacijo na protestantsko slovstvo 16. stoletja. Vinklerjeva karierna pot je preplet med akademskim okoljem, izdajateljskim delom in kulturnimi ustanovami. Kot glavni urednik je za prof. ddr. Igorjem Grdino vodil in zaključil ambiciozni nacionalni projekt, ki je prvič znanstvenokritično izdal vsa znana dela prvega slovenskega pisatelja in prvega luteranskega škofa na Slovenskem – Zbrana dela Primoža Trubarja.
Od leta 2005 je zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je napredoval od docenta do rednega profesorja in znanstvenega svetnika za književnost. Predava predmete iz literarne in kulturne zgodovine ter editologije; je član oddelkov za slovenistiko in zgodovino na UP FHŠ. Bil je mentor več zaključnih, diplomskih, magistrskih del in doktoratov. Kot bibliotekar je od leta 2019 direktor Univerzitetne knjižnice UP; do leta 2025 je bil petnajst let gonilna sila, poglavitni kreativni vodja in glavni urednik Založbe UP, kjer je razvijal nove pristope v ekdotični praksi odprtega objavljanja.
Že drugi mandat je predsednik Upravnega odbora Univerze na Primorskem. Njegovo uredniško in izdajateljsko znanje od ustanovitve, 2009., poganja Digitalno knjižnico, danes Založbo Pedagoškega inštituta. Kot urednik je sodeloval s Slovensko filharmonijo, Založbo Novo revijo, Društvom slovenskih skladateljev, Založbo Rokus, Inštitutom ICK in drugimi naročniki. Kot vabljeni predavatelj na mednarodnih konferencah doma in v tujini krepi mednarodni dialog o srednjeevropski kulturni zgodovini novega veka. Vinklerjevi raziskovalni prispevki in objave so dokumentirani v obsežni bibliografiji, ki šteje 373 enot, med njimi 18-ih izvirnih znanstvenih člankov, osmih knjig Zbranih del Primoža Trubarja in štiri samostojne znanstvene monografije (2006; 2011; 2020; 2021). Vinklerjevi dosežki so bili doslej nagrajeni s priznanji: Prometej znanosti za komuniciranje znanosti (2017), Trubarjeva plaketa Evangeličanske cerkve (2017) in Zlata plaketa UP (2020).
Je podinšpektor cerkvene občine Ljubljana Evangeličanske cerkve Augsburške veroizpovedi v Sloveniji. V nekem obdobju je lahko pomemben del energije posvetil študiju in izvajanju klasične glasbe: solopetje je študiral pri tenoristu Marjanu Trčku.
