Jesenko Hadžihasanovič je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Problemi prehoda skupnosti poznega neolitika v zgodnji eneolitik na ozemlju Bosne in Hercegovine« pod mentorstvom izr. prof. dr. Alenke Tomaž
Povzetek doktorske disertacije
»Problemi prehoda skupnosti poznega neolitika v zgodnji eneolitik na ozemlju Bosne in Hercegovine«
Disertacija sintetizira 150 let raziskav o poznem neolitiku in zgodnjem eneolitiku v Bosni in Hercegovini. Temu sledi pregled najdišč butmirske, hvarsko-lisičičke, vinčanske, sopotske, lasinjske in badenske kulture na območju Bosne in Hercegovine. Ocenjuje pedološke in geološke kriterije za umeščanje naselbin ter njihove tlorise in zgradbe. Poleg tega analizira keramiko ter kamnita, koščena in bakrena orodja. Na tej osnovi je bil predlagan celovit model proučevanja najdišč, ki kaže, da med poznoneolitskimi in zgodnjeeneolitskimi arheološkimi kulturami obstajajo le manjše razlike.
–
Nika Pavletić je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Slovenščina in makedonščina v stiku: oblikoskladenjska analiza pisnih izdelkov makedonskih govorcev pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika do ravni B1« pod mentorstvom doc. dr. Klare Šumenjak in somentorstvom prof. dr. Lidije Arizankovske
Povzetek doktorske disertacije
»Slovenščina in makedonščina v stiku: oblikoskladenjska analiza pisnih izdelkov makedonskih govorcev pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika do ravni B1«
Doktorska disertacija obravnava usvajanje slovenščine kot drugega/tujega jezika pri makedonskih govorcih na ravneh A1–B1. Zaradi porasta makedonskih študentov na UP je bila opravljena poglobljena analiza težavnih mest, ki jih obstoječa gradiva ne naslavljajo ustrezno. Na podlagi kontrastivne analize slovenskega in makedonskega jezika je bilo – delno tudi s korpusno metodo – oblikoskladenjsko analiziranih 538 besedil. Rezultati prikazujejo tipične napake, kar lahko omogoča učinkovitejše poučevanje slovenščine.
–
Monica Bertok Vatovec je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Porajajoča se pismenost v vrtcih na dvojezičnih območjih« pod mentorstvom izr. prof. dr. Anje Zorman in somentorstvom prof. dr. Carmel Mary Coonan
Povzetek doktorske disertacije
»Porajajoča se pismenost v vrtcih na dvojezičnih območjih«
Raziskava cilja k opredelitvi narave problema razvijanja porajajoče se pismenosti v predšolskih ustanovah z italijanskim učnim jezikom, ki delujejo na dvojezičnem območju v Slovenskem primorju, in torej k boljšemu razumevanju trenutne situacije ter oblikovanju smernic za prihodnje delo v vrtcih in pri nadaljnjem raziskovanju. Študija predstavlja prispevek na referenčnem znanstvenem področju z analizo predlaganega didaktičnega pristopa in uporabo pridobljenih podatkov za razvoj didaktike dvojezične pismenosti pri predšolskih otrocih.
–
Jovan Mitrović je zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Začetek in konec zgodnje bronaste dobe vzhodnega Srema« pod mentorstvom izr. prof. dr. Martine Blečić Kavur
Povzetek doktorske disertacije
»Začetek in konec zgodnje bronaste dobe vzhodnega Srema«
Zgodnje bronasto obdobje vzhodnega Srema, umeščeno okvirno v drugo polovico 3. tisočletja pr. n. št., je bilo obdobje intenzivnega kulturnega razvoja in regionalne diferenciacije. Na območju Somogyvár–Vinkovci kulturnega kompleksa so prevladovali kremacijski obredi, značilni za celoten kulturni spekter regije, medtem ko so v manjši meri obstajali tudi incineracijski in inhumacijski rituali, ki odražajo lokalne posebnosti. Naselja, kot so Gradina na Bosutu, Golokut in Pećine, so izstopala po horizontalno razvejani strukturi in uporabi jam za bivanje ali skladiščenje, grobovi pa so nudili dragocene podatke o družbeni organizaciji in materialni kulturi. Tipološko se keramika Somogyvár–Vinkovci povezuje s skupinami Belotić–Bela Crkva in Mako–Kosihi–Čaka, medtem ko AMS absolutna datiranja omogočajo natančnejše kronološko umeščanje posameznih faz razvoja. Celotno obdobje odraža kontinuiran proces kulturne transformacije, kjer se ritualni in naseljski vzorci prepletajo s tehnološkimi inovacijami, kar prispeva k razumevanju prehoda iz poznega bakrena v zgodnje bronasto obdobje na tem območju.
–
Janja Zorko je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Slogovna analiza slovenskega in italijanskega prevoda romana the English Patient« pod mentorstvom izr. prof. dr. Neve Čebron in somentorstvom doc. dr. Marcella Potocca
Povzetek doktorske disertacije
»Slogovna analiza slovenskega in italijanskega prevoda romana the English Patient«
Disertacija obravnava slovenski ter italijanski prevod romana Angleški pacient in analizira prevodne premike, ki nastajajo zaradi razlik v jezikovnih strukturah, kulturnih normah in slogovnih odločitvah prevajalcev. V teoretičnem delu predstavi prevodne pristope, ki osvetljujejo razmerje med slogom, kulturo in jezikom. Ugotovitve razkrivajo, kako prevodni premiki vplivajo na ohranjanje ali izgubo slogovne razsežnosti izvirnika ter na estetsko izkušnjo ciljnega bralca. Raziskava s tem vzpostavlja trden metodološki okvir za nadaljnje slogovne analize literarnih prevodov.
–
Leilani Štajer je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Vojaška ikonografija na zgodnjerimskih imperialnih novcih« pod mentorstvom doc. dr. Katarine Šmid in somentorstvom dr. Jean-Marca Doyena
Povzetek doktorske disertacije
»Vojaška ikonografija na zgodnjerimskih imperialnih novcih«
Doktorsko delo Leilani Štajer z naslovom “Military Iconography on Early Roman Imperial Coinage”, napisano v angleščini pod mentorstvom dr. Katarine Šmid z Univerze na Primorskem in somentorstvom dr. Jeana-Marca Doyena z Univerze v Lille-u (Francija), raziskuje vojaško ikonografijo rimskih cesarskih in provincialnih kovancev od Avgusta do Marka Avrelija, kar predstavlja več kot dvajset tisoč primerov. Delo prvič sistematično analizira, kako so se imperialni in provincialni kovanci razlikovali glede vojaških upodobitev, kako so cesarji in vojaki prikazani, katere vojaške simbole so uporabljali ter kako vse to prispeva k oblikovanju javne podobe cesarja in prepletu ikonografskih praks z imperialno ideologijo.
