• enopredmetna smer: magister geografije / magistrica geografije; okrajšava: mag. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• dvopredmetna smer: magister geografije in … / magistrica geografije in … ; okrajšava: mag. geog. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• enopredmetna pedagoška smer: magister profesor geografije / magistrica profesorica geografije; okrajšava: mag. prof. geog. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• dvopredmetna pedagoška smer: magister profesor geografije in … / magistrica profesorica geografije in …; okrajšava: mag. prof. geog. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.

Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od vsakokratnega individualnega izbora drugega študijskega programa.

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

– enopredmetna smer
– dvopredmetna smer
– enopredmetna pedagoška smer
– dvopredmetna pedagoška smer

Kandidat si ob prijavi izbere smer.

Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno smer, si izbere še drugo dvopredmetno (nepedagoško) smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno pedagoško smer, mora obvezno izbrati tudi drugo dvopredmetno pedagoško smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Pomembno je, da izpolnjuje pogoje za vpis v oba študijska programa.

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne in dvopredmetne smeri je:

a) diploma s področja geografije na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja geografije na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja na študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno pri študiju prve stopnje.

—

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne pedagoške in dvopredmetne pedagoške smeri je:

a) diploma s področja geografije na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja geografije na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja na študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno pri študiju prve stopnje.

Vpisna mesta

Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov (ne glede na smer).

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

v primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Magistrski študijski program 2. stopnje Geografija izobražuje študente za pridobitev ustreznih kompetenc s področja prostorskega planiranja, ki zajemajo sposobnosti kompleksnega – celovitega vrednotenja geografskih prostorskih procesov in problemov, s posebnim poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti ter razumevanju sistemske povezanosti med različnimi vidiki trajnostnega prostorskega razvoja.

Temeljni cilji magistrskega študijskega program Geografija 2. stopnje so izobraziti in usposobiti študenta za:

• kompleksno vrednotenje in obvladovanje geografskih prostorskih procesov in problemov s posebnim poudarkom na razumevanju sodobnih družbenih sprememb, kulturne in pokrajinske različnosti, prepletanju lokalnosti in globalnosti,
• razumevanje sistemske povezanosti med različnimi vidiki prostorskega razvoja,
• razumevanje pomembnosti upoštevanja načel trajnostnega razvoja pri planiranju rabe prostora,
• samostojno razvojno-raziskovalno in strokovno delo v prostorskem planiranju,
• tehnično-aplikativno obvladovanje geografskih analitičnih in interpretacijskih metod, ki so podlaga planiranju rabe določene pokrajine,
• kritično razmišljanje ter sintetično reševanje problemov pri planiranju rabe prostora,
• sposobnost podajanja strokovnih ključnih informacij določevalcem razvoja v prostoru, ki niso iz stroke,
• uporabo pridobljenega znanja v praksi,
• uporabo najsodobnejših računalniških prijemov (GIS tehnologije) v prostorskem planiranju.

Magister študijskega programa ima odlične možnosti za delo v vseh tistih okoljih, kjer je potrebno širše poznavanje naravnih, družbenih in prostorsko-razvojnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni kot nacionalni in mednarodni ravni.

Diplomanti se lahko zaposlijo v vseh organizacijah javnega značaja, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem in presojo umeščanja različnih človekovih dejavnosti v prostor ter razvijanjem prostorskih politik, tako na lokalni, regionalni, državni in meddržavni ravni ter v zasebnem sektorju.

Zaposlijo se lahko kot občinski, državni funkcionarji in funkcionarji v mednarodnih ustanovah, planerji, prostorski analitiki in GIS strokovnjaki, svetovalci analitičnih ustanov, samostojni raziskovalci v poklicih prostorskega upravljanja in tudi regionalno-razvojnih agencijah. Magistri geografije bodo še posebej usposobljeni za uporabo najsodobnejših računalniških prijemov (GIS tehnologij) v prostorskem planiranju, razvili bodo kompetence samostojnega presojanja rezultatov analiz potencialov trajnostnega razvoja prostora in sinteznega posredovanja trajnostnih rešitev razvoja območij odločevalskim strukturam, kot tudi izdelovanja in izvajanja specifičnih razvojnih politik.