• Enopredmetna smer: magister kulturologije in antropologije / magistrica kulturologije in antropologije; okrajšava: mag. kult. in antr. / Master of Arts; abbreviation: M.A.
• dvopredmetna smer: magister kulturologije in antropologije in … / magistrica kulturologije in antropologije in … ; okrajšava: mag. kult. in antr. in … / Master of Arts; abbreviation: M.A.

Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od vsakokratnega individualnega izbora drugega študijskega programa.

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)

– enopredmetna smer
– dvopredmetna smer

Kandidat si ob prijavi izbere smer.

Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno smer, si izbere še drugo dvopredmetno (nepedagoško) smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Pomembno je, da izpolnjuje pogoje za vpis v oba.

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne in dvopredmetne smeri je:

a) diploma s področja humanistike ali družboslovja na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja humanistike ali družboslovja na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno pri študiju prve stopnje.

Vpisna mesta

Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov (ne glede na smer).

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Študij diplomante usposablja za prepoznavanje, analiziranje, razumevanje in interpretiranje sodobnih fenomenov kulturnega in družbenega sveta v najširšem smislu; nadgrajevanje empiričnega (z različnimi metodami terenskega in kvantitativnega dela) ter teoretičnega znanja s področja humanistike in družbenih ved v smeri specialističnega poznavanja antropoloških, etnoloških in kulturoloških fenomenov; interdisciplinarno povezovanje znanja iz omenjenih ved; razumevanje etničnih, religijskih, družbenih, ritualnih pojavov in kulturnih pojavov.

Posamezne pridobljene kompetence:

• Razumevanje odnosa med teorijo in prakso: kritična usposobljenost ovrednotenja pridobljenih splošnih teoretičnih znanj in načel z izhodišči in izpeljavo na specifičnem področju in v praksi;
• usposabljanje za izvedbo kvalitativnih humanističnih raziskav in s tem povečanje možnosti za pridobivanje drugih kvalitativnih raziskav, ki so povezane s humanističnimi znanostmi, kar omogoča večjo zaposljivost in možnosti za nadaljnje izobraževanje;
• razvijanje sposobnosti za iskanje relevantnih empiričnih in teoretskih informacij.

Študij diplomante usposablja za prepoznavanje, analiziranje, razumevanje in interpretiranje sodobnih fenomenov kulturnega in družbenega sveta v najširšem smislu; nadgrajevanje empiričnega (z različnimi metodami terenskega in kvantitativnega dela) ter teoretičnega znanja s področja humanistike in družbenih ved v smeri specialističnega poznavanja antropoloških, etnoloških in kulturoloških fenomenov; interdisciplinarno povezovanje znanja iz omenjenih ved; razumevanje etničnih, religijskih, družbenih, ritualnih pojavov in kulturnih pojavov.

Posamezne pridobljene kompetence:

• Razumevanje odnosa med teorijo in prakso: kritična usposobljenost ovrednotenja pridobljenih splošnih teoretičnih znanj in načel z izhodišči in izpeljavo na specifičnem področju in v praksi;
• usposabljanje za izvedbo kvalitativnih humanističnih raziskav in s tem povečanje možnosti za pridobivanje drugih kvalitativnih raziskav, ki so povezane s humanističnimi znanostmi, kar omogoča večjo zaposljivost in možnosti za nadaljnje izobraževanje;
• razvijanje sposobnosti za iskanje relevantnih empiričnih in teoretskih informacij.