• Enopredmetna pedagoška smer: magister profesor slovenistike / magistrica profesorica slovenistike; okrajšava: mag. prof. slov. / Master of Arts; abbreviation: M.A.
• dvopredmetna pedagoška smer: magister profesor slovenistike in … / magistrica profesorica slovenistike in …; okrajšava: mag. prof. slov. in … / Master of Arts; abbreviation: M.A.

Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od vsakokratnega individualnega izbora drugega študijskega programa.

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)

– enopredmetna pedagoška smer
– dvopredmetna predagoška smer

Kandidat si ob prijavi izbere smer.

Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno pedagoško smer, mora obvezno izbrati tudi drugo dvopredmetno pedagoško smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Pomembno je, da izpolnjuje pogoje za vpis v oba študijska programa.

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne in dvopredmetne pedagoške smeri je:

a) diploma s področja slovenistike oziroma slovenskega jezika in književnosti na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno izpitov pri študiju prve stopnje.

Vpisna mesta

Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov (ne glede na smer).

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Cilj študijskega programa je izoblikovanje diplomantov s splošno slovenistično izobrazbo, kar pomeni, da si pridobijo strokovno in poglobljeno znanje o razvoju in sedanjem stanju slovenskega jezika, književnosti in na tej podlagi, tudi kulture. Ob tem pa se usposobijo tudi za poklicno delovanje kot lektorji oziroma za delo v založništvu ali se pripravijo za nadaljevanje študija na pedagoškem drugostopenjskem študiju.

Splošne kompetence

• Samostojen študij
  Usposobljenost za samostojen študij, presoja ter razlaganje in vrednotenje sodobnih slovenskih jezikovnih in literarnih pojavov ter jezikoslovnih in literarnih tokov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu.
• Samostojna uporaba slovenističnih in drugih virov Usposobljenost za samostojno uporabo slovenističnih in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju slovenistike ter širše.
• Zmožnost kritične presoje
  Zmožnost kritične presoje virov in informacij oziroma jezikovnih in literarnih pojavov in v tem smislu sposoben oblikovati samostojno pisno besedilo (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.).
• Obvladovanje slovenistične stroke
  Obvlada osnovno filozofijo, dileme in perspektive slovenistične stroke ter slovenistične raziskovalne in interpretativne metode.
• Interdisciplinarnost
  Usposobljenost za spoznavanje in interdisciplinarno uporabo slovenistiki sorodnih ved in študijskih področij.
• Kritična presoja ter reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj
  Usposobljenost za kritično presojo in reševanje strokovnih in praktičnih vprašanj s področja slovenske jezikovne in kulturne politike v sodobni slovenski družbi in tudi širše.

Predmetno-specifične kompetence

• Poglobljeni vpogled v slovenski jezik
  Strokovno poglobljeni vpogled v pretekli in sodobni razvoj ter stanje slovenskega jezika ob ustreznem poznavanju jezikoslovnih teorij 20. stoletja in soočanju slovenskega jezika s slovanskimi, romanskimi in germanskimi jezikovnimi pojavi.
• Pregled slovenske književnosti
  Pregled slovenske književnosti v njenem razvoju od začetkov do neposredne sodobnosti ob ustreznem poznavanju svetovne književnosti in literarne teorije.
• Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini slovenskega jezika in književnosti
  Poznavanje ključnih prelomnic v zgodovini tako slovenskega jezika kot književnosti z ozirom na ključne kulturno-umetniške tokove Evrope in Sredozemlja.
• Jezikovne, literarne in druge kulturološke posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij
  Razumevanje jezikovnih, literarnih in drugih kulturoloških posebnosti slovenskih obmejnih in kulturno stičnih področij, s posebnim poudarkom na prostoru med Alpami in Jadranom.
• Ključni elementi slovenske kulture
  Poznavanje nekaterih ključnih elementov slovenske kulture z zgodovinskih, geografskih in antropoloških oz. kulturoloških vidikov.
• Nova raziskovalna področja jezikoslovja in književnosti
  Poznavanje nekaterih novih raziskovalnih področij na jezikovnem in literarnem področju, ki še posebej poudarjajo družbeno razsežnost in vpetost slovenske književnosti v sodobno družbo.
• Samostojna uporaba virov
  Sposobnost za samostojno uporabo zgodovinskih, teoretičnih in materialnih virov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije na področju slovenistike oziroma, točneje, jezikoslovja, literarne zgodovine in literarne teorije.

Magistrandi študijskega programa dobijo poglobljeno znanje tako temeljnih prvin stroke kot metodoloških pristopov in usmeritev. Možnosti za delo imajo tudi v vseh tistih okoljih, kjer je potrebna široka razgledanost in poznavanje družbenih in kulturnih problemov, pojavov in procesov, tako na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni.

Magistrandi bodo lahko delovali in se zaposlili:

• kot učitelji/profesorji slovenščine v osnovnih in srednjih šolah,
• kot asistenti v raziskovalnih institucijah,
• v službah za odnose z javnostmi,
• na področju kulturnih in turističnih dejavnosti,
• v medijih in kreativni industriji.