• enopredmetna smer: magister zgodovine / magistrica zgodovine; okrajšava: mag. zgod. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• dvopredmetna smer: magister zgodovine in … / magistrica zgodovine in … ; okrajšava: mag. zgod. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• enopredmetna pedagoška smer: magister profesor zgodovine / magistrica profesorica zgodovine; okrajšava: mag. prof. zgod. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
• dvopredmetna pedagoška smer: magister profesor zgodovine in … / magistrica profesorica zgodovine in …; okrajšava: mag. prof. zgod. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.

Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od individualnega izbora drugega študijskega programa.

8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja

2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)

– enopredmetna smer
– dvopredmetna smer
– enopredmetna pedagoška smer
– dvopredmetna pedagoška smer

Kandidat si ob prijavi izbere smer.

Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno smer, si izbere še drugo dvopredmetno (nepedagoško) smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Kandidat, ki si ob prijavi izbere dvopredmetno pedagoško smer, mora obvezno izbrati tudi drugo dvopredmetno pedagoško smer na enem od razpisanih študijskih programov fakultete. Pomembno je, da izpolnjuje pogoje za vpis v oba študijska programa.

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne in dvopredmetne smeri je:

a) diploma s področja humanistike ali družboslovja na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma s področja humanistike ali družboslovja na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetim pred 11. 6. 2004; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oz. specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetem pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oziroma z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno izpitov pri študiju prve stopnje

—

Pogoj za vpis v 1. letnik enopredmetne pedagoške in dvopredmetne pedagoške smeri je:

a) diploma s področja zgodovine na študijskem programu 1. stopnje; ali

b) diploma z drugih strokovnih področij na študijskem programu 1. stopnje, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

c) diploma z drugih strokovnih področij na univerzitetnem študijskem programu oziroma specialističnem študijskem programu po zaključeni visokošolski strokovni izobrazbi, sprejetem pred 11. 6. 2004, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja oz. z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali

d) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečno oceno izpitov pri študiju prve stopnje.

Vpisna mesta

Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov (ne glede na smer).

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

v primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete.

Vpisna mesta

Cilj programa je usposobiti diplomante za samostojno opravljanje strokovnega dela na področju zgodovine ter njej sorodnih disciplin, zlasti kulturne dediščine, arhivistike, muzeologije.

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

• sposobnost aplikacije znanja v konkretnih strokovnih situacijah;
• sposobnost kritične analize problemov, predvidevanja rešitev s prenosom tujih izkušenj ali s sintezo svoje rešitve glede na specifične razmere;
• obvladanje osnovne raziskovalne metode v smislu opazovanja in zbiranja podatkov iz prakse in objav;
• usposobljenost za raziskovanje na ustrezni ravni, sposobnost ustvarjanja novih (kreativnih) idej ter uporabo pridobljenega znanja v praksi,
• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.) ter zmožnosti razlaganja, utemeljevanja, prepričevanja, javnega nastopanja in predstavljanja predlaganih rešitev,
• pridobitev socialnih in komunikacijskih spretnosti za presojo aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganje in vrednotenje političnih in družbenih fenomenov
• avtonomnost pri znanstvenem in strokovnem delu ter sprejemanju poslovno-organizacijskih odločitev;
• zavezanost profesionalni etiki ter zmožnost kritičnega in samokritičnega mišljenja in presoje;
• sposobnost sodelovanja in dela v skupini pri opredelitvi problema, analizi, zastavljanju ciljev in hipotez ter uresničevanju zastavljenih nalog na projektih;
• ustvarjanje spodbudnega vzdušja, sodelovalnih medsebojnih odnosov v skupini in kolegialnost do sodelavcev;
• organizacijske in vodstvene sposobnosti ter spretnosti za učinkovito razreševanje problemov in konfliktov.

Predmetne kompetence so navedene pri vsakem učnem načrtu v rubriki »cilji in kompetence«, glavne predmetno-specifične kompetence, ki jih razvijamo s tem programom, pa lahko strnemo v naslednjih točkah:

• poznavanje ključnih tematik v zgodovini sveta, Evrope, Slovenije in širšega slovenskega kulturnega prostora ter Sredozemlja;
• sposobnost samostojnega dela na osnovi zgodovinskih raziskovalnih in interpretativnih metod ter reševanja konkretnih raziskovalnih problemov z uporabo ustreznih znanj, metod in veščin, pridobljenih v času študija;
• poznavanje zvrsti virov in njihovih značilnosti ter zmožnost samostojne uporabe zgodovinskih virov za raziskovalno delo na področju zgodovinopisja, kakor tudi širše stroke,
• obvladovanje teoretskih problemov stroke in njihovih rešitev, poznavanje sodobnih raziskovalnih vprašanj na različnih zgodovinskih področjih;
• usposobljenost za nadaljnji samostojni in timski raziskovalni študij in samostojno poglabljanje različnih vprašanj;
• obvladovanje metodoloških postopkov za zbiranje podatkov in informacij, potrebnih za uspešno reševanje raziskovalnih in strokovnih nalog;
• sposobnost umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst zgodovinske stroke;
• sposobnost opažanja in interpretacije povezav med specifičnimi primeri in teoretičnim proučevanjem zgodovinskih pojavov in procesov tako na raziskovalnem kot širšem strokovnem področju (tudi v sedanjosti);
• sposobnost razumevanja in uporabe znanja in veščin s svojega strokovnega področja pri reševanju vprašanj in problemov družbenega okolja, v katerem deluje, posebej tistih, ki so povezani z interpretacijo in valorizacijo preteklosti;
• sposobnost razumevanja, povezovanja in posredovanja informacij, relevantnih za reševanje konkretnih zgodovinskih in razvojnih problemov (zna hitro interpretirati, kontekstualizirati in sintetizirati informacijo in jo narediti razumljivo širši javnosti);
• sposobnost kompleksnega razumevanja zgodovinskih pojavov, tudi kot ključ za razumevanje sedanjosti na lokalni, regionalni, državni ali meddržavni ravni.

Magistrand je sposoben za delo v raziskovalnih institucijah in na raziskovalnih in aplikativnih projektih. Splošne in predmetno-specifične kompetence, ki jih pridobi diplomant, odpirajo možnosti zaposlitve povsod tam, kjer sta potrebna široka razgledanost in poznavanje osnovnih družbenih procesov, torej v delovnih okoljih na občinskem, regijskem, državnem in mednarodnem nivoju, ki se ukvarjajo s planiranjem razvoja, upravljanjem z naravno in kulturno dediščino, varovanjem krajine ter v zasebnih podjetjih, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami.
Dvopredmetna smer izobražuje učitelje zgodovine in geografije za delo v osnovnih in srednjih šolah.

Možni poklici diplomantov:

• Novinar in komentator;
• Arhivist in muzealec;
• Samostojni delavec v kulturi;
• Asistent v raziskovalnih institucijah;
• Učitelj/profesor zgodovine v osnovnih in srednjih šolah.