V štirih epizodah razkriva prostor vzhodnega Jadrana kot živi arhiv civilizacij – od neandertalcev do bronastodobnih skupnosti, železnodobnih kraljestev, rimske ekspanzije in sodobnih arheoloških odkritij. S prepletom znanstvenih spoznanj arheologije, umetnosti in zgodovine ter sodobne tehnologije serija prikazuje Jadran kot eno ključnih stičišč evropskih civilizacij ter morje spomina, kjer se preteklost in sedanjost nenehno prepletata.

V prvem delu prof. dr. Boris Kavur obravnava izjemno arheološko najdbo iz jame Divje babe nad reko Idrijco pri Cerknem, kjer so pred natanko tridesetimi leti odkrili koščeno piščal, staro približno 60.000 let. Najdba, pripisana neandertalcem, je sprožila eno najintenzivnejših in najodmevnejših arheoloških razprav o izvoru glasbe, simbolnem mišljenju, umetniškem izrazu ter o kognitivnih in kulturnih zmožnostih zgodnjih človeških populacij. Razprava presega vprašanje interpretacije posameznega predmeta in odpira temeljna vprašanja o razvoju simbolnega vedenja, komunikacije ter družbene kompleksnosti v paleolitiku.

V drugem delu izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur predstavi življenje v Istri v obdobju 2. in 1. tisočletja pr. n. št., s poudarkom na oblikovanju protourbanih in hierarhiziranih skupnosti. Ta proces je umeščen v širši okvir družbenih, gospodarskih in ideoloških sprememb na območju med Panonijo, Alpami in Sredozemljem. Avtorica izpostavi bronastodobno naselbino Monkodonja pri Rovinju, ki velja za eno najbolje raziskanih najdišč na vzhodnem Jadranu, in predstavi ključne rezultate obsežnih mednarodnih raziskav, pri katerih je tudi sama sodelovala. Pozornost nameni tudi vprašanjem identitete, družbene organizacije in simbolnih praks, kot se odražajo v materialni kulturi Histrov, zlasti v situlski umetnosti iz Nezakcija, ki predstavlja enega najpomembnejših izrazov prazgodovinske vizualne umetnosti severnega Jadrana.

Fotografije: Livada produkcija©2025