Šifra projekta: J6-70230
Vrsta projekta: temeljni raziskovalni projekt
Vodja projekta: dr. Marta Rendla, Inštitut za novejšo zgodovino, Eötvös Loránd University (ELTE)
Partnerji in člani projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije
Vodja projekta na UP FHŠ: izr. prof. dr. Polona Sitar
Vir financiranja: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Raziskovalno področje (ARIS): 6.01 Zgodovinopisje
Trajanje projekta: 1.3.2026 – 28.2.2029
Opis projekta:
Fraza v naslovu projekta Nevidne, a nepogrešljive opozarja na paradoksalni položaj kmečkih žensk v socialističnih družbah. Čeprav so bile z vidika družbenega priznanja, pravic in odločanja pogosto marginalizirane tako znotraj državnih institucij kot tudi v družinskih strukturah, so hkrati predstavljale ključen steber kmetijske proizvodnje, družinskega gospodarstva in lokalnih skupnosti. Po drugi svetovni vojni je pospešena industrializacija v državah socialističnega bloka povzročila veliko povpraševanje po delovni sili, sprva predvsem po moških. Posledično so ženske prevzele večji delež dela na kmetijah, hkrati pa so zaradi vztrajanja tradicionalnih spolnih norm še naprej opravljale večino gospodinjskih in skrbstvenih nalog. Kljub njihovi nepogrešljivi vlogi v kmetijstvu in družini so bile kmečke ženske med zadnjimi družbenimi skupinami, ki so pridobile enakovreden dostop do socialnih pravic, kot so zdravstveno varstvo, pokojninsko zavarovanje in porodniški dopust. Posebej zapostavljene so bile tiste, ki so delale neformalno na družinskih kmetijah, saj so bile pogosto izključene tako iz sistema socialne varnosti kot tudi iz uradnih evidenc.
Marginalizacija kmečkih žensk je opazna tudi v akademskem prostoru, kjer so bile njihove izkušnje dolgo časa raziskovalno zapostavljene. Projekt želi zapolniti to vrzel z analizo položaja kmečkih žensk v dveh različnih kontekstih socialistične kmetijske politike – v Sloveniji in na Madžarskem. V Sloveniji so prevladovale zasebne družinske kmetije, na katerih so ženske večinoma delale neformalno, medtem ko so se moški pogosto zaposlovali v industriji. Nasprotno je Madžarska uvedla popolno kolektivizacijo kmetijstva, kjer je bilo v kolektivnem sektorju zaposlenih več žensk kot v Sloveniji. Kljub tem razlikam sta obe državi postopoma uvajali socialne pravice za kmečke ženske, vendar so te v primerjavi z moškimi ter z ženskami, zaposlenimi v industriji, zaostajale v procesih družbene in družinske emancipacije. Projekt izhaja iz predpostavke, da kmečke ženske ne predstavljajo homogene skupine, temveč da njihove življenjske poti oblikujejo različni dejavniki, kot so družinsko ozadje, lokalne tradicije in dostop do socialnih pravic. Na tej podlagi bo raziskava razvila inovativno tipologijo položajev kmečkih žensk, ki bo upoštevala različne stopnje njihove družbene in ekonomske emancipacije.
Metodološko projekt temelji na pristopu »od spodaj navzgor«, ki je zaradi omejene prisotnosti kmečkih žensk v uradnih virih ključnega pomena. S pomočjo intervjujev in življenjskih zgodb bo raziskava na mikro ravni rekonstruirala njihove vsakdanje izkušnje, ki bodo nato umeščene v širši socialni, politični in ekonomski kontekst. Na mezo ravni bo analiza osredotočena na vlogo zadrug in medijev kot pomembnih posrednikov med posamezniki in širšimi družbenimi strukturami. Projekt bo izveden primerjalno tako časovno kot prostorsko: časovna perspektiva bo upoštevala spreminjajoče se kmetijske in socialne politike ter različne generacije kmečkih žensk, prostorska pa bo primerjala Slovenijo in Madžarsko. Z interdisciplinarnim pristopom bo projekt obravnaval vprašanja usklajevanja kmetijskega in gospodinjskega dela, dostopa do socialnih pravic, zaznavanja lastne družbene vloge ter strategij, s katerimi so kmečke ženske izboljševale svoj položaj. Raziskava naslavlja tudi sodobne družbene izzive, saj številne ženske, ki so v času socializma delale v kmetijstvu, še danes občutijo posledice neenakosti v sistemu socialne varnosti. Projekt bo z analizo njihovih življenjskih zgodb prispeval k poglobljenemu razumevanju njihovega položaja ter obogatil tako zgodovinsko raziskovanje kot tudi sodobne razprave o socialni pravičnosti in enakosti spolov.