Povzetek vsebine raziskovalnega projekta:

Zapuščinski inventarji predstavljajo najboljši razpoložljivi vir za vpogled v življenjski standard, torej materialno kulturo, potrošniške vzorce in stanovanjske razmere med 17. in 19. stoletjem. To so seznami premičnih in nepremičnih predmetov ter dobrin, ki so pripadali neki osebi, v Evropi pa se pogosto uporabljajo v zgodovinskih raziskavah.

V Sloveniji je njihova raba bolj omejena in dokaj neuravnotežena v korist plemstva, osrednje Slovenije in moških primerov. Z izjemo Štuhca (1995; 2009), večina študij sloni na posameznih ali maloštevilnih inventarjih, ne obravnava dolgoletnih nizov ter rezultatov ne umešča v mednarodni okvir. Kjer zaostajamo, so torej mestni in podeželski srednji in nižji sloji ter materialna kultura in potrošniško vedenje žensk. Pogrešamo tudi dolgo časovno perspektivo in primerjalni pristop do drugih evropskih regij.

Namen projekta je nasloviti to zaostalost s predlogom raziskave, ki si zastavlja uresničljive cilje. Obravnavali bomo severno Istro, okoli 400 km2 veliko območje s približno 30.000 prebivalci leta 1816, ki je dovolj majhno, da je obvladljivo, in dovolj veliko, da zagotavlja pomenljivo študijo. Območje je dolgo bilo del Beneške republike, na začetku 19. st. pa je prišlo pod avstrijsko oblast. To območje smo izbrali za svojo študijo primera zaradi izjemnih razpoložljivih virov. To je namreč eno redkih območij današnje Slovenije, kjer so delovali notarji in so posledično ohranjeni posmrtni popisi in ženitne pogodbe (okrog 500 popisov za 17. in 18. stoletje). Zatem je nova avstrijska oblast tu v celoti uveljavila novo zakonodajo o dedovanju, tako da je ohranjen neprekinjen niz zapuščinskih spisov za okrajna sodišča v Kopru in Piranu od leta 1814 do 1918 (3 do 4.000 popisov). To je edino območje v Sloveniji, kjer sta izpolnjena oba pogoja, s čimer nastane kontinuirani serijski vir za obdobje 17.-19.

Kot partnerji sodelujemo na štirih odobrenih partnerskih projektih:

1. Izročila o naravi v zelenem prehodu – študija primera primorskega naravoverstva; vodja na UP FHŠ prof. dr. Katja Hrobat Virloget
2. Nevidne, a nepogrešljive: kmečke ženske v socializmu; vodja na UP FHŠ izr. prof. Polona Sitar
3. Degradation and injustice in Ecological Peripheries: wounded minority landscapes in Central-Eastern Europe; vodja na UP FHŠ prof. dr. Alenka Janko Spreizer
4. Avstrijsko-slovenski konzuli 19. stopletja in egiptološke zbirke v Sloveniji; vodja na UP FHŠ prof. dr. Irena Lazar

Sodelovali bomo tudi v treh bilateralnih projektih:

1. Geographical analysis of factors influencing wetlands in Bosnia and Herzegovina and Slovenia: aspects of their protection and possibilities for tourist valorization (sodelovanje z Bosno in Hercegovino), vodja na UP FHŠ izr. prof. dr. Miha Koderman
2. Arheološka dediščina na robu sredozemskega sveta valorization (sodelovanje z Bosno in Hercegovino), vodja na UP FHŠ izr. prof. dr. Martina Blečić Kavur
3. Kje si ponovno napolniš duha? Raziskovanje restorativnih okolij v dveh zgodovinskih mestih na Madžarskem in v Sloveniji (sodelovanje z Madžarsko); vodja na UP FHŠ doc. dr. Neža Čebron Lipovec

Ostali pridobljeni projekti na UP: https://www.upr.si/si/o-univerzi/novice-in-obvestila/osem-novih-projektov-aris-za-up

Čestitke sodelavcem za uspešne prijave!