Predaval bo v četrtek, 16. 10. 2025 od 8:50, v do 10: 30 v predavalnici Levant 2:
1 PREDAVANJE: Festina lente: Spreminjajoči se časi in etnografija počasnosti v vasi Sali (Dugi otok, Hrvaška)
Predavanje se začne z enostavnim vprašanjem: kaj pomeni, ko ljudje rečejo, da na otokih čas teče počasi? Kaj pomeni “počasi” v času, ki nenehno zahteva takojšnji odziv in cveti v hektičnem ritmu življenja? In kakšni metodološki izzivi se pojavijo, ko poskušamo počasnost proučevati etnografsko? V Sali, največji vasi na Dugem otoku, ta ideja o “otoškem času” ni le kliše. Je nekaj, kar se živi in izvaja v vsakdanjem življenju. Na podlagi večletnega etnografskega raziskovanja na Dugem otoku se predavanje osredotoča na kraj, imenovan “linčarnica”, kotiček v pristanišču, kjer se ljudje zbirajo, čakajo in opazujejo. Tu se prekrivajo različni ritmi – delo in prosti čas, tradicija in turizem, prostor in čas. S sledenjem tem ritmom bo predavatelj predstavil, kako se “otoški čas” ustvarja, na novo oblikuje in celo preoblikuje za obiskovalce, hkrati pa ostaja globoko zakoreninjen v družbenem in kulturnem življenju Dalmacije.
Drugo predavanje bo izvedeno prav tako v četrtek, od 11: 00 ure naprej, v predavalnici Levant 2.
2 PREDAVANJE : Čakati ali ne čakati: metodološki izzivi pri izvajanju otoške etnografije
Predavanje preučuje, kako procesi digitalne estetizacije oblikujejo odnose z občutljivimi okolji v hrvaškem naravnem parku Telašćica, s posebnim poudarkom na metodoloških pristopih. Na podlagi etnografskega terenskega dela na otoku Dugi otok raziskava postavlja vprašanja o ustreznosti sensorično-digitalnih sprehodov in polstrukturiranih intervjujev v procesu, ki ga oblikujejo številni časovni pojavi. Predavanje obravnava metodološke izzive raziskovanja otokov in raziskuje, kaj pomeni čakati, predvidevati, sanjariti ali si predstavljati, ter kako lahko srečanje z »ovirami« na terenu, ki na prvi pogled lahko zavirajo raziskovanje, odpre novo razumevanje lokalnih ritmov in dinamike družbenega življenja. Te prekrivajoče se časovnosti so v skladu s tem, kar Martinez in sodelavci opisujejo kot »periferno metodologijo«, ki poudarja napetosti med človeškim in nečloveškim svetom, ko se hitri tokovi digitalnih podob in obiskovalcev križajo s počasnejšimi ekološkimi spremembami, ki jih poganjajo ekstremni podnebni pojavi, invazivne vrste in pritiski na ravnanje z odpadki.
Življenjepis gostujočega predavatelja
Dr. Tomislav Oroz je izredni profesor in predstojnik Oddelka za etnologijo in antropologijo na Univerzi v Zadru. Doktoriral je iz etnologije in kulturne antropologije na Univerzi v Zagrebu. Po večletnem raziskovanju politične instrumentalizacije spomina v jugovzhodni Evropi se je njegovo delo preusmerilo v raziskovanje otoških časovnosti na stičišču spomina, časa in regionalnih študij. Bil je glavni raziskovalec v raziskovalnem projektu Mreža otoških časovnosti: multidisciplinarna raziskava časovnosti na otokih Dugi Otok in Kornati. Sodeluje tudi kot raziskovalec v raziskovalnem projektu CHANSE: Digitalna estetizacija ranljivih okolij in v projektu Etnografije otoškosti – otoške migracije, mobilnosti in identifikacije (ETNOTOK), ki ga financira EU v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost 2021–2026. Poleg raziskovanja je član izvršnega odbora Mednarodnega združenja za študije majhnih otokov (ISISA) in nevladne organizacije Anatomy of Islands.
