Že več kot tri desetletja se vsako poletje v Kopru zbere množica ljudi različnih starostnih skupin, ki se iz različnih razlogov želi naučiti slovenščine. Na letošnji klic Halo, tukaj slovenski Mediteran! se je tako odzvalo 43 udeležencev iz Anglije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Gane, Italije, Japonske, Kitajske, Mehike, Nemčije, Rusije, Severne Makedonije, Srbije, Ukrajine, Urugvaja in Združenih držav Amerike.
Poletne tečaje slovenskega jezika na slovenski Obali »Halo, tukaj slovenski Mediteran!« s skupnimi močmi organizirata Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem in Znanstveno-raziskovalno središče Koper ob finančni podpori Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Danes je v Pretorski palači potekala uradna otvoritev 31. Poletnih tečajev slovenskega jezika. Zbrane je uvodoma nagovorila rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar, sledil ji je prodekan Fakultete za humanistične študije prof. dr. Aleksander Panjek, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo doc. dr. Klara Šumenjak, zbranim sta nekaj besed namenila tudi pomočnik direktorja Znanstveno-raziskovalnega središča Koper dr. Tilen Glavina in vodja Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper prof. dr. Vesna Mikolič.
Slovenski jezik kljub svoji majhnosti odraža edinstvenost in raznolikost, ki je neprecenljiva v svetovni jezikovni krajini. Jezik je tisti, ki nas povezuje z našimi predniki, z našimi zgodbami in vrednotami ter nam omogoča, da te vrednote delimo z drugimi, in humanizem, ki je temelj naše fakultete, nas uči spoštovanja do vsakega posameznika in kulture. Jezik je eno najmočnejših orodij za krepitev humanističnih vrednot, saj omogoča globlje razumevanje in empatijo med ljudmi, zato poletni tečaji slovenskega jezika niso zgolj tečaji, temveč mostovi, ki povezujejo ljudi in kulture ter spodbujajo medsebojno razumevanje in sodelovanje.
Jezik ni samo slovnica, ampak ga moramo doživeti v okolju, kjer se ga učimo. Zato je poletna šola sestavljena iz dopoldanskih lektoratov, kjer se slovenščine učijo večinoma v razredu, in popoldanskih aktivnosti, ki jih letno spreminjajo in prilagajajo. To so raznorazne strokovne in ustvarjalne delavnice, s katerimi tečajnikom približamo tudi druge vidike slovenskega jezika in kulture – na primer prek glasbe, plesa, kulinarike in literature.