Na letošnji klic Halo, tukaj slovenski Mediteran! se je tako odzvalo nekaj več kot 40 udeležencev iz Anglije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Gane, Italije, Japonske, Kitajske, Mehike, Nemčije, Rusije, Severne Makedonije, Srbije, Ukrajine, Urugvaja in Združenih držav Amerike.
Tečaji so namenjeni vsem, ki bi se radi naučili slovenščine ali svoje znanje poglobili, razlogi za njeno učenje pa različni. Nekateri se jezika učijo zaradi slovenskih korenin, ki jih želijo raziskati in ohraniti, nekateri želijo v Sloveniji izpopolniti svoje znanje zaradi službe, nekateri so tukaj našli ljubezen in se zato želijo učiti jezika, je pa tudi nekaj bodočih študentov, ki bi se radi pred prihodom v Slovenijo naučili osnov slovenskega jezika. Zaradi teh razlogov so tečajniki pripotovali z vseh koncev sveta in se skupaj zbrali na UP FHŠ, da bi se učili slovenščine.
Doc. dr. Klara Šumenjak, vodja Centra za slovenski jezik in kulturo UP FHŠ, je povedala, da je poletna šola je prostor, kjer se srečujejo različne zgodbe, izkušnje in pogledi in kjer nastajajo nova prijateljstva ter medkulturno razumevanje. Pravi, da čeprav je slovenščina v smislu števila govorcev majhen jezik, je ravno jezik tisti, ki nas povezuje z našimi predniki, z našimi zgodbami in vrednotami ter nam omogoča, da te vrednote delimo z drugimi.
Slovenski jezik v sebi nosi izjemno bogato kulturno dediščino in identiteto našega naroda. Jezik je več kot le sredstvo za sporazumevanje; je ključ do razumevanja zgodovine, kulture in duše naroda, je pa tudi priložnost za karierno pot. In to so tudi nekateri izmed razlogov, zakaj so tečajniki pripotovali z vseh koncev sveta in se skupaj zbrali na UP FHŠ, da bi se učili slovenščine. Mirko iz Italije je povedal, da želi osvežiti svojo slovenščino zaradi doktorskega študija, saj med drugim raziskuje zgodovino slovenskih šol v Italiji. Katarina iz Srbije pa se želi naučiti slovenščine zaradi študija v Sloveniji.
Ne učijo se samo iz učbenikov, ampak jezik raziskujejo tudi v praksi
Tečajniki so dopoldneve preživljali na lektoratih, v popoldanskih in večernih urah pa so zanje pripravili številne aktivnosti in bogat kulturni program. Minulo soboto so se odpeljali na celodnevno ekskurzijo na Kras, obiskali so Divaško jamo, Muzej slovenskih filmskih igralcev ter Ferrarijev vrt v Štanjelu. Kanako z Japonske ni pričakovala, da je Divaška jama tako velika. Milan iz Srbije je priznal, da je velikokrat med reševanjem križank bil v dilemi, katera je najbolj znana slovenska igralka iz sedmih črk. Po obisku Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Divači končno pozna odgovor. Anni iz Ukrajine je bilo najbolj všeč to, da je na izletu imela priložnost spoznati skrivnostne bisere slovenskega Krasa, saj je že obiskala vse druge znane turistične atrakcije Slovenije. Daniel iz Nemčije je povedal, da se je zaradi kapnikov, ki bleščijo, v Divaški jami počutil kot v filmu Gospodar prstanov.
V okviru večernih dejavnosti so lahko tečajniki pokazali, kako dobro poznajo Slovenijo, Slovence, slovenščino in vse, kar se začne na slo. Lektorji so zanje pripravili dinamičen večerni kviz.
Tečaji na različnih stopnjah potekajo pod pokroviteljstvom Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, v sodelovanju z Znanstveno raziskovalnim središčem Koper in ob finančni podpori Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
