Z raziskovalci univerz v New Yorku, Chicagu, Teksasu, Juniati, Arizoni in na Yaleu (ZDA) ter Univerze Roma Tre (Italija) sta sodelovala pri najnovejši študiji izotopskih analiz kositra z naslovom Shifting tin imports into the broader Eastern Mediterranean region during the Bronze and Early Iron Ages (ca. 2000–900 BC) = Premiki v uvozu kositra v širše območje vzhodnega Sredozemlja v bronasti in zgodnji železni dobi (ok. 2000–900 pr. n. št.) https://doi.org/10.1016/j.jas.2026.106514.

Članek obravnava dostopnost različnih virov kositra za proizvodnjo brona v širšem prostoru vzhodnega Sredozemlja ter razkriva obsežne in izjemno dinamične mreže interakcij in kulturnih povezav, ki so neposredno vplivale na mednarodne odnose in politične procese tistega časa. Arheologi si že dolgo prizadevajo določiti izvor »skrivnostne kovine starega Bližnjega vzhoda«, pri čemer nove arheometrične metode omogočajo natančnejše odgovore.

Poleg reinterpretacije obstoječih izotopskih analiz kositrnih ingotov študija predstavlja obsežen nov nabor podatkov, ki temelji na 127 analiziranih vzorcih bronastih predmetov z obale Črnega morja (Bolgarija), iz Tell Atchane v dolini Amuq (Turčija), iz Egipta, s Peloponeza (Grčija) ter iz vzhodnega dela severnega Jadrana – Istre in Kvarnerja (Hrvaška). Splošni kronološki trend – od visokih izotopskih vrednosti kositra pri predmetih iz bronaste dobe (2000–1600 pr. n. št.), do zmernih vrednosti v zgodnji železni dobi (1100–900 pr. n. št.) – kaže na postopni premik od kositra, ki so ga pretežno dobavljali srednjeazijski viri, h kositru evropskega izvora. Te spremembe v pretoku kositra odražajo podobne premike pri drugih sledljivih surovinah, kot sta baltski jantar in steklo. Študija dokazuje, da je pristop, ki temelji na primerjavi osrednjih tendenc izotopskih analiz kositra v sklopih predmetov z analizami kositrnih rud, učinkovit način za razlikovanje med različnimi viri kositra – tako pri čistem kovinskem kositru kot pri kositrnih zlitinah.

Vodilni raziskovalec študije, profesor Wayne Powell z Univerze v New Yorku (CUNY, Brooklyn Colleage), naš dolgoletni sodelavce in gostujoči profesor na Fakulteti za humanistične študije, je dejal: »Večina raziskav o provenienci kositra je temeljila na majhnih podatkovnih nizih in omejenem geografskem obsegu. Prava moč interpretacije izotopov kositra se pokaže šele v prostorskih in časovnih vzorcih, ki izhajajo iz obsežnih podatkovnih zbirk. Zdaj smo končno »problem« rešili z razumljivo, preprosto razlago. Bronastodobne delavnice na vzhodu so bile sprva oskrbovane s kositrom iz Azije. Ko se je uporaba brona razširila in se je povpraševanje po kositru povečalo, se je trg razširil z vključitvijo uvoza kositra tudi iz Evrope.«

Študija je nastala v okviru projektnih raziskav analiz izotopov kositra ameriške fondacije za znanost (U.S. National Science Foundation grants 2233425, 2233426, 2335664), del slovenskega prispevka je potekal v okviru projekta ERC komplementarne sheme ARIS »Od morja do morja (N6-0297)«.