Posvet je zbral številne strokovnjake_inje in raziskovalce_ke s področja enakosti spolov, družbenih, humanističnih, naravoslovnih ved ter izobraževalnih znanosti, ki se ukvarjajo z vključujočimi praksami v akademskem svetu in vsakdanjem življenju. Z vsakoletnim organiziranjem posveta izpostavljamo družbeno relevantnost ideje enakosti med spoli ter nujnost spodbujanja interdisciplinarnega sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju praks, ki zagotavljajo enakopravnost in pravičnost za vse posameznike_ce. Posvet udejanja nekatere cilje Načrta za enakost spolov na Univerzi na Primorskem in sicer komuniciranje, ki odraža vključujočo organizacijsko klimo in družbeno odgovorno delovanje univerze z razširjanjem pozitivnih vrednot v širšo družbo. Zbrane sta uvodoma nagovorila rektorica Univerze na Primorskem prof. dr. Klavdija Kutnar in dekan Fakultete za humanistične študije prof. dr. Aleksander Panjek, ki sta izpostavila pomen vključevanja vprašanj enakosti spolov v akademski prostor, ravno univerza kot avtonomna institucija, ki seveda ni izolirana od ostalega okolja, pa mora biti zgled udejanjanja načela enakosti in enakopravnosti spolov. 

V nadaljevanju je prof. dr. Lia Lola V. Kotnik moderirala prvi sklop z naslovom Spoli v vsakdanjem življenju. Izr. prof. dr. Branislava Vičar in doc. dr. Boris Kern sta predstavila jezikovne vidike enakosti spolov, rabo ženskih oblik pri rabi nazivov v slovenskem knjižnem jeziku pa je predstavila doc. dr. Vladka Tucovič Sturman. Spolne pristranskosti in spolne stereotipe v medijskem poročanju sta obravnavala izr. prof. dr. Samo Kropivnik in Mateja Malnar Štembal. V nadaljevanju je doc. dr. Tadej Praprotnik tematiziral sodobne tehnologije in vse bolj navzoče upodatkovljenje, ki reproducira neenako obravnavanje spolov, sklop pa sta zaključila doc. dr. Daniel Doz in Giorgia Leoncilli s tematizacija kulturoloških in psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na neuravnoteženost med spoloma v matematičnem izobraževanju in poklicih.

Sledil je sklop Spoli v institucijah, ki ga je moderiral doc. dr. Tadej Praprotnik, uvedla pa sta ga doc. dr. Daniel Doz in Claudia Fracca, ki sta predstavila analizo uspešnosti italijanskih učencev_k na področju matematike in izpostavila ključno vlogo čustev, pozitivnih občutkov in prepričanj pri učenju matematike. Sklop je nadaljevala prof. dr. Alenka Janko Spreizer s predstavitvijo nevladne organizacije (društvo Fršlus), ki deluje z namenom informiranja, izobraževanja in ozaveščanja o LGBT+ tematikah, zlasti vključevanju LGBT+ Romov_inj. Raziskovalne ugotovitve o pomenu molka kot mehanizma, ki soustvarja izkušnje LGBT+ dijakov_inj v slovenskem srednješolskem prostoru je v svojem prispevku izpostavil doc. dr. Marko Gavriloski Tretjak, sklop pa se je zaključil s predstavitvijo izkušenj iz Španije. Izr. prof. dr. Rosabel Martínez-Roig je predstavila možnosti socialne robotike (spremljevalec pri hoji) kot vključujočega in podpornega tehnološkega orodja.

Zadnji sklop je moderirala prof. dr. Alenka Janko Spreizer, pričel pa se je v obliki pogovora med biologom Timom Prezljem in antropologinjo prof. dr. Lio Lolo V. Kotnik, ključni namen je bil predstaviti biološka znanstvena spoznanja, ki podpirajo bolj vključujoče razumevanje spola. Sklop sta nadaljevali raziskovalki  Nina Žnidaršič in Lovrena Jeromelj s problematizacijo institucionalnih in strukturnih ovir, ki v akademskem okolju ohranjajo specifične oblike neenakosti znanstvenic, sklop pa je s širšo tematizacijo  obravnavanja enakosti spolov, raznolikosti, družbene odgovornosti in raziskovalne etike v akademskem prostoru, znanosti, tehnologiji, inovacijah ter povezanih sektorjih nadaljevala Marjana Škarja Mamić. Zadnja predstavitev na posvetu je bila namenjena revidiranemu Načrtu za enakost spolov Univerze na Primorskem (GEP 2.0), ki sta ga predstavila prof. dr. Štefan Bojnec in izr. prof. dr. Patricia Blatnik.

Tretji posvet o enakosti spolov je vzpostavil živahen dialog idej in stališč in zopet potrdil pomen organiziranja takšnih srečanj, ki izpostavljajo družbeno relevantnost ideje enakosti med spoli.

Zbornik povzetkov posveta v formatu PDF je dostopen na https://doi.org/10.26493/978-961-293-542-9, kot flipbook pa na http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-543-6/index.html