Predavanje obravnava vlogo jugoslovanskih gastarbajterjev v razvojnih procesih od poznih šestdesetih do osemdesetih let 20. stoletja, s posebnim poudarkom na nakazilih in povratnih migracijah. V ospredje analize postavlja same migrante ter se sprašuje, ali – in v kolikšni meri – so njihovi zaslužki v tujini lahko vplivali na razvoj v socialistični Jugoslaviji. Na podlagi arhivskih virov, ustnih pričevanj in študij primerov iz različnih delov federacije prispevek sledi kroženju nakazil, ambicijam migrantov po investiranju ter institucionalnim okvirom, ki so določali njihove možnosti.

Čeprav so nakazila postala ključen vir deviz in finančna opora jugoslovanskemu gospodarstvu, migranti nikoli niso bili strukturno opolnomočeni, da bi delovali kot nosilci razvoja v obsegu, kot ga je predvidevala uradna politična retorika. Carinski predpisi, omejevalne bančne prakse in protislovja sistema samoupravljanja so omejevali vlaganja tako v zasebno podjetništvo kot v družbeni sektor. Kljub tem omejitvam pa so migranti in njihove družine na lokalni ravni izkazovali pomembno stopnjo pobude. S pomočjo malih podjetij, gradnje stanovanj in t. i. »deviznih tovarn« so ustvarjali delovna mesta, preoblikovali spolne vloge ter ohranjali možnost vrnitve. Čeprav se te pobude nikoli niso oblikovale v sistemski razvojni model, so prinesle pomembne lokalne preobrazbe ter osvetljujejo tako možnosti kot omejitve migracij kot poti razvoja v socialistični Jugoslaviji.

Predavanje bo v angleščini.

Sara Žerić Đulović je socialna zgodovinarka in od leta 2022 raziskovalka na Leibnizovem inštitutu za vzhodno- in jugovzhodnoevropske študije. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na drugo polovico 20. stoletja, s posebnim poudarkom na migracijah, zgodovini dela in zgodovini spola v jugovzhodni Evropi. Je tudi sodelavka Centra za kulturno in zgodovinsko raziskovanje socializma v Puli.