Italijanistika
Magistrski študijski program
Informacije o študijskem programu
Predmetnik
Predstavitveni zbornik
Predstavitev študija
Magistrski študijski program 2. stopnje Italijanistika ponuja študentu poglobljeno usposabljanje na področju književnih, jezikoslovnih in kulturoloških ved ter specialistična metodološka, teoretična in kritična znanja na področju jezika in kulture. Notranje in zunanje izbirni predmeti, ki so del programa, bogatijo in poglabljajo študentova znanja, pridobljena na 1. stopnji študija italijanistike, predvsem na področju kulturne in umetnostne zgodovine prostora, v katerem poteka izobraževanje.
Diplomant 2. stopnje študijskega programa italijanistike bo v času študija poglobil osnovna znanja, ki jih je pridobil pri študiju na 1. stopnji, in razvil sposobnosti preučevanja izvirnih tem lastnega študijskega področja, pri čemer bo samostojno prepoznal ustrezne strategije poglobljenega preučevanja in metodološke obdelave izbranega raziskovalnega problema. Ob samostojnem raziskovalnem delu bo razvil kritične sposobnosti uporabe osnovnih informacijskih orodij.
Informacije o študijskem programu
Naziv in raven kvalifikacije
- enopredmetna smer: magister italijanistike / magistrica italijanistike; okrajšava: mag. ital. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
- dvopredmetna smer: magister italijanistike in … / magistrica italijanistike in … ; okrajšava: mag. ital. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.
- enopredmetna pedagoška smer: magister profesor italijanistike / magistrica profesorica italijanistike; okrajšava: mag. prof. ital. / Master of Arts; abbreviation: M. A.
- dvopredmetna pedagoška smer: magister profesor italijanistike in … / magistrica profesorica italijanistike in …; okrajšava: mag. prof. ital. in … / Master of Arts; abbreviation: M. A.
Polni naslov za dvopredmetno smer je odvisen od vsakokratnega individualnega izbora drugega študijskega programa.
8 (SOK), 7 (EOK), druga stopnja
Trajanje in kreditne točke
2 leti, 120 kreditnih točk (ECTS)
Študijske smeri
- enopredmetna smer
- dvopredmetna smer
- enopredmetna pedagoška smer
- dvopredmetna pedagoška smer
Vpisni pogoji
Pogoji za vpis v magistrski študijski program Italijanistika – enopredmetna in dvopredmetna smer:
a) diploma na študijskih programih 1. stopnje s področja italijanistike ali prevajanja italijanskega jezika v obsegu 180 kreditnih točk (ECTS); ali
b) diploma na študijskih programih 1. stopnje z drugih strokovnih področij v obsegu 180 kreditnih točk (ECTS), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti ter medkulturne komunikacije; ali
c) diploma na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, s področja italijanistike (ali ustreznih jezikoslovnih študijskih programih), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program; ali
d) diploma na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 ECTS določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti ter medkulturne komunikacije; ali
e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
Pogoji za vpis v magistrski študijski program Italijanistika – enopredmetna pedagoška in dvopredmetna pedagoška smer:
a) diploma na študijskih programih 1. stopnje s področja italijanistike ali prevajanja italijanskega jezika v obsegu 180 kreditnih točk (ECTS); ali
b) diploma na študijskih programih 1. stopnje z drugih strokovnih področij v obsegu 180 kreditnih točk (ECTS), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na 1. stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti, medkulturne komunikacije ter didaktike italijanskega jezika; ali
c) diploma na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, s področja italijanistike (ali ustreznih jezikoslovnih študijskih programih), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti, medkulturne komunikacije ter didaktike italijanskega jezika; ali
d) diploma na univerzitetnih študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, na drugih strokovnih področjih, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti lahko kandidat opravi med študijem na dodiplomski stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali drugih oblikah formalnega izobraževanja ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program. Kandidat mora izkazati tudi predhodno pridobljeno znanje in kompetence italijanskega jezika in književnosti, medkulturne komunikacije ter didaktike italijanskega jezika; ali
e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.
V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov pri študiju na prvi stopnji.
Vpisna mesta
Študijski program se bo izvajal v primeru, da bo v 1. letnik vpisanih vsaj 5 študentov (ne glede na smer).
|
Arheološka dediščina Sredozemlja |
1. letnik |
|
|
Koper |
Redni |
|
|
Enopredmetna smer |
Dvopredmetna smer |
|
|
Državljani Republike Slovenije in državljani držav članic EU |
15 |
10 |
|
Slovenci brez slovenskega državljanstva |
1 |
1 |
|
Državljani držav Zahodnega Balkana, s katerimi ima RS sklenjen bilateralni sporazum na področju izobraževanja (BiH, Črna gora, Kosovo, Srbija, Severna Makedonija) |
1 |
1 |
|
Državljani drugih držav nečlanic EU |
1 |
1 |
|
Kandidati za vzporedni študij |
1 |
1 |
Vpis v 2. letnik
Enopredmetna smer in enopredmetna pedagoška smer:
Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 48 ECTS prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS. Drugega letnika ni možno ponavljati.
Dvopredmetna smer in dvopredmetna pedagoška smer:
Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent opravi študijske obveznosti v obsegu 24 ECTS prvega letnika. Študent lahko enkrat ponavlja 1. letnik, če zbere vsaj 12 ECTS. Drugega letnika ni možno ponavljati.
Kompetence in znanja
Enopredmetna in dvopredmetna smer:
Po opravljenih študijskih obveznostih na programu (je) diplomant:
- sposoben uporabe ustreznih znanstveno-raziskovalnih metod in praktične uporabe teoretičnega znanja,
- usposobljen za samostojen študij, izpopolnjevanje in poglabljanje znanja,
- usposobljen za kritično refleksijo, komunikacijsko spretnost, presojo aktualnega dogajanja in družbenih fenomenov,
- usposobljen za samostojno in za timsko delo,
- zavezan profesionalni etiki in sposoben etične refleksije.
Enopredmetna pedagoška in dvopredmetna pedagoška smer:
Po opravljenih študijskih obveznostih na programu (je) diplomant:
- sposoben uporabe ustreznih znanstveno-raziskovalnih metod in praktične uporabe teoretičnega znanja,
- usposobljen za samostojen študij, izpopolnjevanje in poglabljanje znanja,
- usposobljen za kritično refleksijo, komunikacijsko spretnost, presojo aktualnega dogajanja in jezikovno-družbenih fenomenov,
- usposobljen za samostojno in za timsko delo,
- zavezan profesionalni etiki in sposoben etične refleksije,
- sposoben komuniciranja, razvijanja pozitivnega ozračja ter dobrih odnosov z učenci oz. dijaki in med njimi, s spoštovanjem njihovega socialnega, kulturnega in jezikovnega porekla,
- obvladuje temeljna načela in postopke za načrtovanje, izvajanje in vrednotenje učnega procesa ob upoštevanju sodobnih kurikularno-didaktičnih spoznanj ter razvojnih in drugih značilnosti učencev oz. dijakov,
- sposoben uporabe različnih učnih metod in strategij, ki spodbujajo miselno aktivnost in motivacijo učencev ter v oziru na specifične potrebe posameznih ciljnih skupin
- sposoben uporabe različnih načinov preverjanja znanja in dosežkov, spremljanja napredka, dajanja konstruktivnih povratnih informacij in primernega sporočanja učnih rezultatov,
- obvladovanje načrtovanja, izvajanja in vrednotenja učnega procesa
- sposoben analize in inoviranja svojega pedagoškega dela, sposoben reflektirati in evalvirati obstoječe vzgojno-izobraževalne prakse,
- pozna in upošteva institucionalne okvire delovanja šole (zakonodajo …).
Zaposlitvene možnosti
Po zaključenem podiplomskem študijskem programu Italijanistika se lahko zaposlite v okoljih, kjer se zahteva znanje medkulturne jezikovne komunikacije, italijanske književnosti in italijanskega jezika kot tujega, drugega in/ali prvega jezika v matični deželi in svetu.
Diplomanti lahko nadaljujejo študij na doktorskem študijskem programu 3. stopnje Jezik in medkulturnost.
Poklici in ustanove, v katerih se diplomanti lahko zaposlijo:
- Raziskovalne ustanove (raziskovalci, sodelavci pri nacionalnih in mednarodnih projektih)
- Izobraževalne ustanove (učitelji italijanščine v neformalnem izobraževanju, strokovnjaki za svetovanje in organizacijo vzgojno-izobraževalnega dela)
- Javni mediji (novinarji, napovedovalci in uredniki, s posebnim poudarkom na medijih, ki delujejo v dvojezičnem in obmejnem prostoru)
- Turistične in oglaševalske agencije (strokovnjaki za razvoj in prodajo turističnih produktov, za analizo trgov in tržnih kultur ter za trženje)
- Državna uprava in gospodarske družbe (diplomati, medkulturni mediatorji, organizatorji, koordinatorji, strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov)
- Publicistična in založniška dejavnost (lektorji, jezikoslovci)
- Prevajalske agencije, ustanove EU, podjetja in kulturne ustanove (prevajalci, tolmači, predstavniki za stike z javnostjo, strokovni sodelavci)
- Samostojni delavci na širšem področju jezika in jezikoslovja