Jezik in medkulturnost

Doktorski študijski program

Domov 5 Doktorski študij 5 Jezik in medkulturnost

Predstavitev študija

Doktorski študij Jezik in medkulturnost se izvaja kot samostojen študijski program UP FHŠ, kot skupni mednarodni doktorski študijski program (Double PhD Degree Program) v sodelovanju z Univerzo Ca’ Foscari iz Benetk (Italija) ali kot mednarodni študijski program s pridobitvijo dvojne diplome (Joint Research PhD Thesis) v sodelovanju z institucijami, s katerimi ima UP FHŠ sklenjen sporazum.

Zasnovan je kot poglobitev in nadgradnja drugostopenjskega magistrskega študija jezikov (italijanščina, angleščina, francoščina) in jezikovnega posredovanja in prevajanja. Njegov cilj je oblikovanje vrhunsko usposobljenih znanstvenikov raziskovalcev ter pedagoških in drugih delavcev, usposobljenih za mednarodno primerljivo raziskovanje aktualnih teoretskih in praktičnih problemov na področju jezikov in kultur.

Zasnovan je na način, da so v večjem deležu organizirane oblike študija predvidene v prvi fazi trajanja študija, proti zaključku pa narašča delež, namenjen raziskovalnemu delu in pripravi doktorske disertacije.

Doktorski študijski program 3. stopnje Jezik in medkulturnost ponuja študentu poglobljeno usposabljanje na področju književnih, jezikoslovnih, didaktičnih, medkulturnih in prevajalskih ved ter specialistična metodološka, teoretična in kritična znanja na področju jezika in kulture. V času študija bo tako študent razvil sposobnosti preučevanja izvirnih tem lastnega študijskega področja, pri čemer bo samostojno prepoznal ustrezne strategije poglobljenega preučevanja in metodološke obdelave izbranega raziskovalnega problema. Ob samostojnem raziskovalnem delu bo razvil kritične sposobnosti uporabe osnovnih informacijskih orodij.

Predmetnik

Opisi predmetov

Oddelek

Informacije o študijskem programu

Naziv in raven kvalifikacije

doktor/ doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), 3. stopnja

Trajanje in kreditne točke

Program traja 3 leta (šest semestrov), študent pridobi 180 KT (60 za letnik).

Študijsko področje (KLASIUS-P-16)

0314 sociologija in študiji kultur

Vpisni pogoji

V doktorski študijski program Jezik in medkulturnost se lahko vpiše:

a) kdor je diplomiral na študijskem programu 2. stopnje;

b) kdor je diplomiral na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004);

c) kdor je diplomiral na študijskem programu za pridobitev specializacije in je pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program;

d) kdor je diplomiral na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let;

e) kdor je diplomiral na primerljivem študijskem programu v tujini , po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

Pred vpisom v program je potrebno pridobiti soglasje predvidenega mentorja.

Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa:

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva:

1) povprečna ocena vseh učnih enot na predhodnem študiju (50 %),

2) ocena, dosežena na ustnem izbirnem izpitu (intervju) pred komisijo (50 %).

Obveznosti izbirnega izpita se lahko v obsegu do 30 % nadomestijo z dosežki na znanstvenem in strokovnem področju, ki so razvidni iz vloge kandidata za vpis na študij (osnovni podatki o kandidatu).

Ocenjevanje in napredovanje

Ocenjevanje

Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

Pogoji za napredovanje

Pogoj za napredovanje v drugi letnik je, da študent zbere vsaj 45 ECTS prvega letnika. Opravljen mora imeti obvezni in dva izbirna predmeta.

Študent se lahko izjemoma vpiše v drugi letnik tudi, če je zbral vsaj 30 ECTS iz vpisanega letnika, če ima za to upravičene razloge, pri čemer mora imeti za napredovanje v višji letnik opravljen obvezni predmet. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ.

Pogoj za napredovanje v tretji letnik je, da študent: 1) opravi vse obveznosti prvega letnika, 2) v drugem letniku opravi: skupni doktorski seminar (5 ECTS), prijavi temo doktorske disertacije, opravi javno predstavitev in dobi soglasje k predlagani temi doktorske disertacije (5 ECTS) in opravi vsaj 35 ECTS znotraj učne enote Raziskovalno delo in priprava disertacije.

Študent se lahko izjemoma vpiše v tretji letnik tudi, če je 1) opravil vse obveznosti prvega letnika, 2) v drugem letniku opravil: skupni doktorski seminar (5 ECTS), prijavil temo doktorske disertacije, opravil javno predstavitev in dobil soglasje k predlagani temi doktorske disertacije (5 ECTS) ter opravil vsaj 20 ECTS znotraj učne enote Raziskovalno delo in priprava disertacije, če ima za to upravičene razloge. Vlogo študenta obravnava pristojna komisija UP FHŠ.

Študent lahko enkrat ponavlja 1. in 2. letnik, če zbere vsaj 30 ECTS tega letnika.

Tehnična navodila za pripravo doktorske naloge (Istruzioni tecniche dottorato)

Pridobljene kompetence in znanja

Doktorski študijski program 3. stopnje Jezik in medkulturnost ponuja študentu poglobljeno usposabljanje na področju književnih, jezikoslovnih, didaktičnih, medkulturnih in prevajalskih ved ter specialistična metodološka, teoretična in kritična znanja na področju jezika in kulture, s čimer bo razvil sposobnosti preučevanja izvirnih tem lastnega študijskega področja in pri tem samostojno prepoznal ustrezne strategije poglobljenega preučevanja in metodološke obdelave izbranega raziskovalnega problema.

Splošne kompetence

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

a) na znanstveno-raziskovalnem področju:

sposobnost za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov v spremenjenih okoliščinah,
sposobnost vrednotenja besedil in razvijanja kritičnega branja/poslušanja,
poznavanje velikega obsega (kvalitativnih in kvantitativnih) metod raziskovanja, ter posebnega epistemološkega razumevanja razmerja med »teorijo« in »prakso« ter fleksibilna in kritična uporaba (teoretičnega) znanja v praksi,
sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih jezikov in medkulturnosti,
usposobljenost za izrazito avtonomno/vrhunsko ustvarjanje, interpretiranje ter iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v stroki, znanosti ali umetnosti,
sposobnost za prenos znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu ter zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih,
reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov;
umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst raziskovalnega dela,
razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih delovnih problemov,
uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem raziskovalnem področju,
prepoznavanje znanstveno zanimivih tem,
znanstveno udejstvovanje, pisanje ter predstavljanje lastnega znanstvenega dela,
iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju.

b) na strokovnem področju:

sposobnost medjezikovnega kulturnega posredovanja z visoko razvito sporazumevalno zmožnostjo v ciljnem jeziku (C1 in C2 na ravneh CEFR),
sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst stroke,
načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z znanstvenoraziskovalnimi/umetniškimi projekti, ter reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih problemov. Sposobnost kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega razmišljanja in sinteze novih in kompleksih idej,
strokovno kritičnost in odgovornost.

c) na področju medkulturnega sporazumevanja:

razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
sposobnost znanstveno-raziskovalnega in strokovnega delovanja v večjezičnem in medkulturnem prostoru,
usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, medkulturnost.

d) na področju socialnega stika in osebne rasti:

razvoj komunikacijskih spretnosti,
splošno razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij,
avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost,
iniciativnost/ambicioznost, vrednoto stalnega osebnega in strokovnega napredovanja,
visoko zavezanost profesionalni etiki in njenim etičnim kodeksom, delovanje skladno z etničnimi vrednotami in velika občutljivost za etične dileme in vprašanja pri raziskovanju lastne in drugih kultur,
informacijsko pismenost, uporabo IKT na višjih ravneh,
poglobljeno znanje za samostojno izvirno znanstveno in raziskovalno/umetniško delo ali razvoj stroke na najvišji ravni, kar je povezano z znanstvenim, strokovnim ali umetniškim uveljavljanjem doma in v mednarodnem prostoru.

Predmetno-specifične kompetence

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje predmetno-specifične kompetence:

poglobljeno poznavanje teorije in metodologije raziskovanja na izbranem področju jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja ciljnega jezika,
sposobnost razvijanja in ustvarjanja teoretičnih in praktičnih, znanstvenih in strokovnih konceptov, področij in projektov,
poglobljeno razumevanje in poznavanje epistemologije jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja izbranega jezika ter spoštovanje raziskovalne etike,
poglobljeno poznavanje temeljnih vprašanj o obstoju, bistvu, sestavi in vrednotenju literarnih del s prehajanjem v kritično obravnavo njenih kategorij s pomočjo sodobnih metod, vidikov in povezav s splošno estetsko oz. umetnostno problematiko,
poglobljeno razumevanje vloge jezikov v stiku in njihovega medsebojnega vplivanja v zgodovini in danes,
poglobljeno poznavanje področja didaktike jezikov in stičnih ved ter teoretične obravnave učenja in poučevanja jezikov,
poznavanje najnovejših smeri jezikoslovja, predvsem področje skladnje, glasoslovja in pomenoslovja,
povezovanje strogega jezikoslovja s sorodnimi vedami, kot sta nevrologija in psihologija, vključno z eksperimentalnimi metodami.

Možnosti zaposlitve

Dokončan študij na 3. stopnji študijskega programa Jezik in medkulturnost diplomantu omogoča znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih ustanovah na področju jezikov in medkulturnosti ter področju interdisciplinarnih študijev; najzahtevnejše, kreativno strokovno in vodstveno delo v državnih, javnih, zasebnih in nevladnih ustanovah in organizacijah, v podjetjih in v mednarodnih organizacijah; strokovno delo na področju jezikov in medkulturnosti in s tem povezanih družbenih in kulturnih procesov.

Dokončan študij na študijskem programu 3. stopnje Jezik in medkulturnost diplomantu omogoča zaposljivost v naslednjih poklicih:

2444.00 Filologi/filologinje, prevajalci/prevajalke, tolmači/tolmačke
2444.02 Jezikoslovec/jezikoslovka
2444.03 Konferenčni tolmač/konferenčna tolmačka
2444.04 Leksikograf/leksikografinja
2444.06 Prevajalec/prevajalka
2351 Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
2359 Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
2451.03 Komentator/komentatorka
2451.04 Kritik/kritičarka
2451.06 Novinar/novinarka
2451.09 Recenzent/recenzentka
2451.10 Redaktor/redaktorica
2451.13 Urednik novinar/urednica novinarka
2451.14 Urednik/urednica uredništva
3429.01 Agent/agentka za kulturne prireditve
1122 Visoki uradniki/visoke uradnice lokalne samouprave

Oggi sono ricercatrice all’Istituto di studi etnici (Inštitut za narodnostna vprašanja) a Lubiana. Tra i miei ambiti di ricerca figurano gli studi etnici, la tutela delle minoranza e la politica linguistica; nell’ambito del mio lavoro, partecipo anche a convegni e collaboro con altri istituti di ricerca europei.

Per me il mestiere della ricercatrice è il più bello del mondo, perché ogni giorno mi ritrovo davanti a nuove sfide, a volte non solo lavorative, ma anche personali, che mi permettono di perfezionarmi e di ampliare il mio sapere.

LARA SORGO

Doktorica znanosti, doktorski program: Jezik in medkulturnost, raziskovalka

Te morda zanima drug program?