Alpe so od 60. let prejšnjega stoletja klasično raziskovalno področje socialno-antropoloških študij o vaških skupnostih in družinah ter o odnosu do posesti in dedovanja. Z mednarodnim razmahom zgodovinskih raziskav o družini od 70. let 20. stoletja dalje so se vprašanja osredotočila na sestavo gospodinjstev in organizacijo dela, na razlike in implikacije zakonov ter praks na področju dedovanja, na posebne migracijske in poročne vzorce ter na zgodovinsko-antropološke teme. Od 90. let dalje so se pristopi še bolj razprli in so gospodinjstvo tako rekoč razgradili z uvedbo razlikovalne perspektive: poudarek se je namreč prevesil na posamezne položaje v družini (žene in možje, sinovi in hčere, bratje in sestre, stari starši itd.), na razmerja na osnovi spola in generacije ter na pogodbene dogovore, pogojene s pravnimi in upravnimi okviri.
Ta razlikovanja tvorijo tematsko rdečo nit konference Mednarodnega združenja za zgodovino Alp. Spraševali se bodo o pomenu, učinkovanju in načinu delovanja temeljnih odnosov, ki jih predstavljajo družine, sorodniki, sosedje, prijatelji in drugi, in sicer v različnih socialnih in ekonomskih kontekstih alpskih družb.
V sklopu konference se bo odvila tudi predstavitev rezultatov temeljnega projekta »Slovenska zgodovina v malem: kontinuitete in spremembe v vaški skupnosti v dolgoročni perspektivi – Tomaj, 16.–20. stoletje« (ARIS J6-3143), ki ga vodi Fakulteta za humanistične študije z omenjenima slovenskima partnerjema INZ in ISIM ZRC SAZU.
Raziskava kaže kompleksnost in dinamičnost kmečke družbe skozi daljše časovno obdobje od 16. do 20. stoletja. V središču pozornosti je mali človek in njegova lokalna skupnost, ki deluje kot prizma, skozi katero lahko opazujemo širše zgodovinske procese. Partnerji v projektu so Tomaj obravnavali kot študijo primera slovenske vaške skupnosti zaradi nadpovprečno dobro ohranjenih virov in njegove izpostavljenosti številnim zgodovinskim okoliščinam in prelomnicam, ki so značilne za slovensko podeželje. Cilj projekta je premostiti ločeno obravnavo zgodovinskih obdobij in pomanjkanje komunikacije med zgodovinarji, ki jih obravnavajo, ter hkrati povrniti podeželju središčno vlogo v slovenski zgodovini na sodoben način.
Svoje prispevke na konferenci bodo predstavili tudi sodelavci Oddelka za zgodovino Fakultete za humanistične študije:
- doc. dr. Lev Centrih: Tomaj v letih izgradnje socializma (1947–1953): vas brez vaške elite?
- doc. dr. Polona Sitar: Konceptualizacija elit v Tomaju po drugi svetovni vojni in dvig življenjskega standarda
- prof. dr. Aleksander Panjek: Vzorci dedovanja, delitev kmetij in velikost družine v slovenskem alpskem svetu
- asist. Leonida Borondič: Družina, kmetija in samooskrbnost na Krasu leta 1822