Doktor / doktorica znanosti (dr.)

10 (SOK), 8 (EOK), tretja stopnja

Pogoj za vpis v 1. letnik je:

a) diploma na študijskem programu 2. stopnje; ali

b) diploma na dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004); ali

c) diploma na študijskem programu za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal visokošolski strokovni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004), če pred vpisom opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija. Študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk (ECTS) določi pristojna komisija UP FHŠ na podlagi individualne vloge kandidata in pri tem upošteva področje predhodnega študija. Predpisane obveznosti kandidat opravi pred vpisom v doktorski študijski program; ali

d) diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 kreditnimi točkami po ECTS in je trajal 5 let; ali

e) diploma na primerljivem študijskem programu v tujini, po katerem je kandidatu, skladno z zakonom, priznana pravica do nadaljevanja izobraževanja v študijskem programu.

V primeru omejitve vpisa se pri izbiri kandidatov za vpis upošteva povprečna ocena izpitov na predhodnem študiju (50 %) in ocena zaključnega dela (50 %).

Skupaj s prijavo kandidati priložijo vlogo, ki obsega:

1) kratek predlog raziskovanja na doktorskem študiju ter

2) osnovne osebne podatke kandidata.

Predlog raziskovanja (7.000–15.000 znakov s presledki, seznam literature ni del seštevka znakov) mora biti strukturiran po sklopih in mora vsebovati:

1) naslovno stran z imenom in priimkom kandidata, predlagani naslov raziskovalne teme v disertaciji (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti), ter ime in priimek ter akademski naziv najbolj primernega mentorja na doktorskem študiju (v kolikor je to mogoče v tej fazi navesti),

2) navedbo in kratek opis tematike (področja) raziskovanja (opredelitev teoretičnih izhodišč raziskave, opredelitev raziskovalnega vprašanja (problema) ter ciljev raziskovanja),

3) predvidene metode dela,

4) pričakovane rezultate in originalen prispevek k znanosti in

5) navedbo osnovne literature in virov.

Osnovni podatki o kandidatu morajo vsebovati:

1) kratek življenjepis (do 2.500 znakov s presledki, lahko tudi v alinejah) z navedbo dosežkov na znanstvenem in strokovnem področju in

2) bibliografijo kandidata (v kolikor obstoji).

Kandidatovo vlogo pregleda strokovna komisija. Komisija kandidata nato v času pred vpisom povabi na intervju, kjer se določi najbolj primernega mentorja za predvideno področje raziskave. Intervju je tudi priložnost za preoblikovanje raziskovalnega področja z namenom zagotavljanja ustreznega mentorstva pri izvajalcih programa. Če so raziskovalne želje kandidata nezdružljive z raziskovalnimi podlagami Oddelka za arheologijo in dediščino UP FHŠ, se kandidatu odsvetuje vpis. Pred vpisom je torej potrebno pridobiti tako soglasje strokovne komisije in mentorja.

Kandidat lahko prehaja iz enega v drugi študijski program pod pogoji, določenimi s študijskim programom v skladu z Zakonom o visokem šolstvu oziroma Merili za prehode med študijskimi programi.

Za prehod med študijskimi programi se šteje prenehanje kandidatovega izobraževanja v študijskem programu, v katerega se je vpisal, in nadaljevanje izobraževanja v novem študijskem programu. Pri prehodih med programi se upošteva doseženo število ECTS, ter skladnost in sorodnost predmetnikov študijskih programov.

Kandidat lahko prehaja v študijski program, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

• kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v študijski program;
• senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija UP FHŠ, oceni, da se kandidatu lahko prizna vsaj polovica obveznosti po ECTS s predhodnega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete študijskega programa, v katerega kandidat prehaja;
• študijska programa ob zaključku študija zagotavljata pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov.

Po merilih za prehode se lahko vpiše tudi kandidat sorodnega študijskega programa v tujini, ki mu je bila, skladno z zakonom, v postopku priznavanja tujega izobraževanja priznana pravica do nadaljevanja študija v študijskem programu.

Individualne vloge za vpis po merilih za prehode obravnava pristojna komisija UP FHŠ, ki pri obravnavi poleg sorodnega področja upošteva tudi primerljivost študijskih programov v skladu z Merili za prehode med študijskimi programi. Pristojna komisija lahko kandidatu določi tudi diferencialne izpite.

V primeru omejitve vpisa bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno vseh opravljenih študijskih obveznostih na prvem študijskem programu. Kandidatu se izpiti, ki jih je opravil na predhodni stopnji izobraževanja, priznajo na podlagi predložitve učnega načrta predmetov. Sklep o priznavanju izpitov na predlog oddelka sprejme Senat fakultete ali s strani senata pooblaščeno delovno telo senata, tj. pristojna komisija fakultete. Število razpisanih vpisnih mest za nadaljevanje študija v višjem letniku po merilih za prehode se omeji s številom razpisanih vpisnih mest za 1. letnik.

Vpisna mesta

Doktorski študijski program 3. stopnje Jezik in medkulturnost ponuja študentu poglobljeno usposabljanje na področju književnih, jezikoslovnih, didaktičnih, medkulturnih in prevajalskih ved ter specialistična metodološka, teoretična in kritična znanja na področju jezika in kulture, s čimer bo razvil sposobnosti preučevanja izvirnih tem lastnega študijskega področja in pri tem samostojno prepoznal ustrezne strategije poglobljenega preučevanja in metodološke obdelave izbranega raziskovalnega problema.

Splošne kompetence

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje splošne kompetence:

a) na znanstveno-raziskovalnem področju:

• sposobnost za uporabo znanstveno-raziskovalnih metod v širšem spektru problemov v spremenjenih okoliščinah,
• sposobnost vrednotenja besedil in razvijanja kritičnega branja/poslušanja,
• poznavanje velikega obsega (kvalitativnih in kvantitativnih) metod raziskovanja, ter posebnega epistemološkega razumevanja razmerja med »teorijo« in »prakso« ter fleksibilna in kritična uporaba (teoretičnega) znanja v praksi,
• sposobnost samostojnega presojanja rezultatov in vrednotenja ter prispevka k razvoju znanosti na posameznih področjih jezikov in medkulturnosti,
• usposobljenost za izrazito avtonomno/vrhunsko ustvarjanje, interpretiranje ter iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v stroki, znanosti ali umetnosti,
• sposobnost za prenos znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu ter zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih,
• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov;
  umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst raziskovalnega dela,
• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih delovnih problemov,
• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem raziskovalnem področju,
• prepoznavanje znanstveno zanimivih tem,
• znanstveno udejstvovanje, pisanje ter predstavljanje lastnega znanstvenega dela,
• iskanje novih virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju.

b) na strokovnem področju:

• sposobnost medjezikovnega kulturnega posredovanja z visoko razvito sporazumevalno zmožnostjo v ciljnem jeziku (C1 in C2 na ravneh CEFR),
• sposobnost iskanja novih informacij in njihove interpretacije ter umeščanja v kontekst stroke,
• načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z znanstvenoraziskovalnimi/umetniškimi projekti, ter reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih problemov. Sposobnost kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega razmišljanja in sinteze novih in kompleksih idej,
• strokovno kritičnost in odgovornost.

c) na področju medkulturnega sporazumevanja:

• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno-etičnih vprašanj,
• sposobnost znanstveno-raziskovalnega in strokovnega delovanja v večjezičnem in medkulturnem prostoru,
• usmerjenost v inkluzivno, nediskriminativno delo, medkulturnost.

d) na področju socialnega stika in osebne rasti:

• razvoj komunikacijskih spretnosti,
• splošno razgledanost, sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij,
• avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost, prizadevanje za kakovost,
• iniciativnost/ambicioznost, vrednoto stalnega osebnega in strokovnega napredovanja,
• visoko zavezanost profesionalni etiki in njenim etičnim kodeksom, delovanje skladno z etničnimi vrednotami in velika občutljivost za etične dileme in vprašanja pri raziskovanju lastne in drugih kultur,
• informacijsko pismenost, uporabo IKT na višjih ravneh,
• poglobljeno znanje za samostojno izvirno znanstveno in raziskovalno/umetniško delo ali razvoj stroke na najvišji ravni, kar je povezano z znanstvenim, strokovnim ali umetniškim uveljavljanjem doma in v mednarodnem prostoru.

Predmetno-specifične kompetence

V okviru študijskega programa bodo študenti razvili naslednje predmetno-specifične kompetence:

• poglobljeno poznavanje teorije in metodologije raziskovanja na izbranem področju jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja ciljnega jezika,
• sposobnost razvijanja in ustvarjanja teoretičnih in praktičnih, znanstvenih in strokovnih konceptov, področij in projektov,
• poglobljeno razumevanje in poznavanje epistemologije jezikoslovja, književnosti, didaktike, medkulturnosti, jezikovnih politik in prevajanja izbranega jezika ter spoštovanje raziskovalne etike,
• poglobljeno poznavanje temeljnih vprašanj o obstoju, bistvu, sestavi in vrednotenju literarnih del s prehajanjem v kritično obravnavo njenih kategorij s pomočjo sodobnih metod, vidikov in povezav s splošno estetsko oz. umetnostno problematiko,
• poglobljeno razumevanje vloge jezikov v stiku in njihovega medsebojnega vplivanja v zgodovini in danes,
• poglobljeno poznavanje področja didaktike jezikov in stičnih ved ter teoretične obravnave učenja in poučevanja jezikov,
• poznavanje najnovejših smeri jezikoslovja, predvsem področje skladnje, glasoslovja in pomenoslovja,
• povezovanje strogega jezikoslovja s sorodnimi vedami, kot sta nevrologija in psihologija, vključno z eksperimentalnimi metodami.

Dokončan študij na 3. stopnji študijskega programa Jezik in medkulturnost diplomantu omogoča znanstveno, raziskovalno in pedagoško delo v znanstvenih in visokošolskih ustanovah na področju jezikov in medkulturnosti ter področju interdisciplinarnih študijev; najzahtevnejše, kreativno strokovno in vodstveno delo v državnih, javnih, zasebnih in nevladnih ustanovah in organizacijah, v podjetjih in v mednarodnih organizacijah; strokovno delo na področju jezikov in medkulturnosti in s tem povezanih družbenih in kulturnih procesov.

Dokončan študij na študijskem programu 3. stopnje Jezik in medkulturnost diplomantu omogoča zaposljivost v naslednjih poklicih:

2444.00 Filologi/filologinje, prevajalci/prevajalke, tolmači/tolmačke
2444.02 Jezikoslovec/jezikoslovka
2444.03 Konferenčni tolmač/konferenčna tolmačka
2444.04 Leksikograf/leksikografinja
2444.06 Prevajalec/prevajalka
2351 Strokovnjaki/strokovnjakinje za svetovanje in vzgojno-izobraževalne metode
2359 Drugi strokovnjaki/druge strokovnjakinje za vzgojo in izobraževanje
2451.03 Komentator/komentatorka
2451.04 Kritik/kritičarka
2451.06 Novinar/novinarka
2451.09 Recenzent/recenzentka
2451.10 Redaktor/redaktorica
2451.13 Urednik novinar/urednica novinarka
2451.14 Urednik/urednica uredništva
3429.01 Agent/agentka za kulturne prireditve
1122 Visoki uradniki/visoke uradnice lokalne samouprave