Šifra projekta: Z6-3225
Vrsta projekta: Podoktorski projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Inštitut za medkulturne študije
Vodja projekta: doc. dr. Polona Sitar
Vir financiranja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Raziskovalno področje (ARRS): 6.03 Humanistika / Antropologija
Trajanje projekta: 1. 10. 2021–30. 9. 2023
Opis projekta:
Menstrualna kri je dojeta kot nekaj sramotnega in tabu po vsem svetu, kar ima pomembno vlogo pri konstituiranju žensk kot ‘drugih’ v družbi. Pomembna oblika preseganja menstrualnega tabuja je družbeno gibanje Rdeči šotor, ustanovljeno leta 2007 v ZDA, ki ga umeščamo znotraj sfere feministično-spiritualnega menstrualnega aktivizma. V njem se ženske po vsem svetu zbirajo, da bi proslavile moč menstrualnega cikla. Ne le, da Rdeči šotor prekine tabu o tem, kar je bilo neizgovorljivo, ampak nudi tudi opolnomočenje in platformo za gradnjo skupnosti. V kontekstu naraščanja zanimanja iz strani sekularnega feminizma za zapostavljen, vendar kritični, celo politični potencial religije in spiritualnosti, projekt izhaja iz predpostavke, da se mora v sodobni postsekularni družbi feminizem naučiti spopasti z možnostjo političnih subjektivnosti, ki se izražajo tudi skozi spiritualne prakse.
Cilji raziskave:
Prvič, raziskovali bomo vlogo Rdečega šotora kot feministično-spiritualnega menstrualnega družbenega gibanja v zvezi s preseganjem menstrualnega tabuja in razloge za njegovo širjenje. Drugič, pod drobnogled bomo vzeli presečišča med spiritualnostjo, religijo in sekularizmom, saj disciplinarna ločenost feminističnih in spiritualnih/religioznih raziskav ovira vzajemno teoretično izmenjavo med feminizmi in omejuje tok idej, ki siromaši obe sferi. Trenutne oblike feminizma tako spregledajo načine, na katere so lahko spiritualne prakse dojete tudi kot prostori transformacije in opolnomočenja za ženske. Tretjič, projekt bo raziskoval potenciale opolnomočenja in agentivnosti spiritualnosti za ženske iz postsekularne perspektive s ciljem odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Ali v Rdečem šotoru obstaja namera po vključitvi žensk, ki ne pripadajo srednjemu razredu univerzitetno izobraženih, feministično-identificiranih ženskih aktivistk, kar nenamerno konstruira menstrualni aktivizem kot nedostopen mnogim ženskam? Ali gibanje Rdeči šotor utrjuje ali izziva esencialistične konstrukcije ženskosti in hegemonije esencializirane spolne binarnosti? In nazadnje, skovali bomo pojasnjevalne koncepte/modele, ki bodo služili kot orodje za razvoj antropologije spiritualnosti.
Faze raziskovanja po delovnih sklopih:
DS1: Upravljanje in koordinacija projekta (mesec 1–24): upravljanje, koordinacija in nadzor podoktorskega raziskovalnega projekta.
DS2: Teoretična konceptualizacija in kritična izhodišča (mesec 1–7): analiziranje dosedanjih raziskav in vzpostavitev teoretičnih izhodišč raziskovalnega projekta (npr. teoretični premisleki o feministično-spiritualnem menstrualnem aktivizmu), kritična analiza teoretičnega razumevanja sekularnega, religioznega in spiritualnega ter feministično-spiritualnega menstrualnega aktivizma in vzpostavitev okvirja za primerjalno analizo.
DS3: Raziskava terenskega dela s poglobljenimi intervjuji in netnografijo (mesec 4–18): izvedba terenskega dela z metodo opazovanja z udeležbo na zborovanjih Rdečega šotora v Sloveniji, izvedba polstrukturiranih poglobljenih intervjujev z udeleženkami, transkripcija in analiza intervjujev, analiza dokumentov, izvedba netnografije in kritične analize diskurza.
DS4: Teoretična rekonceptualizacija in kritična evalvacija (mesec 10–24): na temelju rezultatov prejšnjih delovnih sklopov in na podlagi teoretične analize je cilj tega delovnega sklopa odgovoriti na raziskovalna vprašanja, kritično evalvirati znanstveno literaturo in ostale podatke (terensko delo), pisati znanstvene članke in prispevke za mednarodne konference.
DS5: Diseminacija (mesec 1–24): zagotavljanje celovite vidnosti rezultatov tako pri znanstveni kot tudi strokovni in širši javnosti, zato diseminacija med drugim vključuje javne predstavitve na relevantnih mednarodnih in domačih konferencah, objave znanstvenih člankov v uglednih domačih in mednarodnih zbornikih ali znanstvenih revijah z visokim faktorjem vpliva, objavo rezultatov v časopisih, na spletnih portalih (npr. Academia.edu, Google Scholar) in na socialnih omrežjih (npr. Facebook).