Vrsta projekta: Mednarodni projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Inštitut za medkulturne študije
Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek
Partnerske institucije: Sveučilište u Zagrebu, Filozofski fakultet, Odsjek za informacijske znanosti; Občina Piran; Mestna občina Koper; Občina Grad Buje; Občina Grad Umag; Občina Lanišće; Arhivsko društvo Slovenije; Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče

Vir financiranja: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013
Trajanje projekta: 1. 10. 2009–31. 3. 2012

INTERREG

Opis projekta:

Osrednji cilj projekta je bila krepitev znanja ter dvig kakovosti in učinkovitosti delovanja na področju prepoznavanja, ohranjanja in predstavitve priznanih oblik kulturne dediščine na slovensko-hrvaškem čezmejnem območju. Projektni partnerji, ki so sodelovali v projektu pod vodstvom Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, so bili Mestna občina Koper, Občina Piran, Občina Izola, Arhivsko društvo Slovenije, Filozofska fakulteta Univerze v Zagrebu, Občina Umag, Občina Buje, Občina Lanišće, Hrvaško arhivsko društvo ter Znanstveno-raziskovalno središče Univerze na Primorskem.

V sodobnem času predstavlja kulturna dediščina pomemben dejavnik identitete, privlačnosti in razvoja. Slovenija in slovensko-hrvaško čezmejno območje v tem oziru nista izjema, a, čeprav so kulturni viri tu nedvomno izredno bogati, je mogoče opaziti, da še niso dovolj poznani in tudi ne (vzdržno) izkoriščeni v razvojne namene. Projekt HERITAGE LIVE je bil zasnovan na osnovni ugotovitvi, da je ključnega pomena prenos znanja v prakso, kar je poskušal uresničevati s sodelovanjem med izobraževalnimi ustanovami in lokalnimi skupnostmi. Smisel projekta in njegovih rezultatov je zainteresirani strokovni javnosti in lokalnemu prebivalstvu podati raziskovalne rezultate, znanja, informacije in orodja za kritičen pristop k obravnavi ljudskih praznikov (kot oblike nesnovne, žive dediščine) ter za dvig njihove kakovosti in privlačnosti, in sicer na primeru čezmejnega območja severne Istre, obenem pa ponuditi orodja in izobraževalne programe, ki omogočajo usposabljanje na vseh nivojih na področju uporabe sodobnih tehnoloških orodij pri ohranjanju, plemenitenju in promociji kulturne dediščine. Projektne dejavnosti so se posledično odvijale po dveh vzporednih vsebinskih tirih, to so ljudski prazniki v severni Istri in sodobne oblike upravljanja kulturne dediščine s pomočjo informacijskih orodij.

Specifični čezmejni cilji so bili:

• Spodbuditi ohranjanje in oživljanje kulturne dediščine in s tem krepiti identiteto;
• Okrepiti in razvijati znanja in orodja za ohranjanje, oživljanje in predstavitev kulturne dediščine;
• Povečati sinergijske učinke s skupno promocijo skupne kulturne dediščine;
• Okrepiti medkulturne izmenjave, mobilnost strokovnjakov in umetnikov ter čezmejno sodelovanje;
• Podpreti vključevanje kulturne dediščine med vire za razvoj čezmejnega območja.

Glavni rezultati:

• Oblikovanje in akreditacija doktorskega študijskega programa UP FHŠ »Upravljanje kulturnih virov«
• Oblikovanje in akreditacija modula »Arhivistika« na magistrskem študijskem programu Zgodovina UP FHŠ
• Panjek, Aleksander, Istrski praznik. Preteklost, sedanjost, avtentičnost: šagre in ljudski prazniki v severni Istri. Univerzitetna založba Annales, Koper 2012.
• Stančić, Hrvoje in Katharina Zanier, Heritage live: upravljanje dediščine z informacijskimi orodji. Univerzitetna založba Annales, Koper 2012.