Šifra projekta: J6-9373
Vrsta projekta: Raziskovalni projekt
Nosilec projekta: Inštitut za narodnostna vprašanja
Vodja projekta: dr. Sonja Novak-Lukanović
Partnerski instituciji: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Sodelujoči raziskovalki na UP FHŠ: prof. dr. Nives Zudič Antonič, izr. prof. dr. Anja Zorman
Vir financiranja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Raziskovalno področje (ARRS): 6.05 Humanistika / Jezikoslovje
Trajanje projekta: 1. 7. 2018–30. 6. 2022
Opis projekta:
Jezikovna politika v Sloveniji temelji na načelu zagotavljanja enakovrednega položaja narodnih manjšin na narodnostno mešanih območjih, tj. na obali slovenske Istre (italijansko govoreča manjšina) in v Prekmurju na severovzhodu Slovenije (madžarsko govoreča manjšina). Slovenska ustava določa, da ima vsakdo pravico uporabljati svoj prvi jezik pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti ter v postopkih pred državnimi in drugimi organi, ki opravljajo javno službo. To pa zahteva institucionalno dvojezičnost, torej zmožnost delovanja javnih organov v dveh jezikih. Pogoj za zaposlitev v javnem sektorju je znanje tako večinskega kot tudi manjšinskega jezika. Če je znanje jezika narodne skupnosti pogoj za opravljanje dela, so javni uslužbenci in sodniki upravičeni do dodatka k plači, znanega kot dodatek za dvojezičnost. Program dodatka za dvojezičnost pa ni tako učinkovit, kot je bilo pričakovano, zato se večinski jezik (slovenščina) ter manjšinska jezika (italijanščina in madžarščina) ne uporabljajo enakovredno. V tem projektu z uporabo interdisciplinarnega pristopa, ki združuje etnografske raziskave, ekonomijo in analizo politike, raziskujemo, kako se program dodatka za dvojezičnost odziva na kulturne, družbene, politične in gospodarske dejavnike v slovenski Istri ter kako ti dejavniki prispevajo k njegovi uspešnosti oziroma neuspešnosti. Postavljena je hipoteza, da je neučinkovitost programa dodatka za dvojezičnost mogoče pripisati neustreznemu oblikovanju politike in nezadostnemu izvajanju in ne pomanjkanju podpore prebivalstva.