7. april, 10.30, Maestral 4

Med drugo svetovno vojno so jugoslovanski partizani v skrajnih okoliščinah, kot je obkoljenost s sovražnimi enotami, večkrat izvršili samomor. Šlo je za dejanje, ki ga je partizansko vodstvo neformalno podpiralo, saj so se borci s tem izognili zajetju, aretaciji, mučenju in potencialni izdaji. Takšno dejanje je veljalo za junaško in je bilo večkrat uporabljeno kot primer specifičnega in redkega tipa samomora – herojskega samomora, kjer družba, ki sicer samomore obravnava kot kategorično negativen pojav, v njih prepozna tudi pozitiven element. Po drugi svetovni vojni je v socialistični Jugoslaviji postal partizanski boj eden od temeljnih elementov izgradnje nove države, toda odnos do partizanskih samomorov je bil dvoumen in je obtičal v sivi coni spomina na vojno. Je dejanje prostovoljnega soočenja s smrtjo res herojsko in mučeniško ali pa bi moral partizan dokazati svojo neomajnost s tem, da kljub zajetju in mučenju ne izda ničesar? Vprašanje partizanskih samomorov se je v jugoslovanskem javnem prostoru začelo obširneje pojavljati šele v zadnjih desetletjih obstoja države. Zlasti zgodovinar Vladimir Dedijer je o njih pisal kot o enem najsvetlejših zgledov partizanskega junaštva, medtem ko je psihološka in psihiatrična stroka do koncepta bila zadržana. Kaže, da ni mogoče identificirati enotnega pogleda na partizanske samomore, ki bi bil značilen za celotno državo. Marsikaj je bilo odvisno od tradicionalno zakoreninjenih pogledov na smrt, vojno in samomor, ki so se oblikovali na podlagi religioznih prepričanj in ljudskih verovanj.

Dr. Ivan Smiljanić je asistent, zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovini v Ljubljani. Leta 2024 je na Oddelku za zgodovino UP FHŠ zagovarjal disertacijo, posvečeno zgodovini stečajev na Slovenskem med letoma 1868 in 1941. V svojem raziskovalnem delu se ukvarja s slovensko gospodarsko zgodovino ter s kulturno zgodovino, predvsem vprašanji kolektivnega spomina in javnih spomenikov. Je avtor znanstvene monografije Lovorovi gozdovi in krompir: Prešernov kult v socializmu (INZ, 2021). Deluje kot član programske skupine Ekonomska, socialna in okoljska zgodovina Slovenije in sodeluje pri več projektih.