Vrsta projekta: Mednarodni projekt
Nosilec projekta: Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Inštitut za medkulturne študije
Vodja projekta: prof. dr. Aleksander Panjek
Partnerske institucije: Soprintendenza per i beni storici, artistici ed etnoantropologici del Friuli Venezia Giulia (Zavod za varstvo zgodovinskih, umetniških in etno-antropoloških dobrin FJK); Pokrajina Trst; Javni zavod Park Škocjanske jame; Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine Slovenije (o. e. Nova Gorica); Občina Devin Nabrežina
Sodelujoči raziskovalci na UP FHŠ: izr. prof. dr. Katja Hrobat Virloget, doc. dr. Ines Beguš, izr. prof. dr. Petra Kavrečič, doc. dr. Boštjan Bugarič
Vir financiranja: Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007- 2013 / Javni razpis za predložitev standardnih projektov – sredstva namenjena ožjemu kopenskemu območju št. 3/2011/
Trajanje projekta: 1. 10. 2010–31. 3. 2015
Opis projekta:
Projekt LIVING LANDSCAPE je naslavljal dolgoletno potrebo po prepoznavanju, valorizaciji ter promociji skupne kulturne dediščine slovensko-italijanskega čezmejnega območja, ki jo predstavlja krajina Krasa. Bil je inovativen, ker je poudarek bil na človeku in na antropogenih dejavnikih, ki so kraško okolje skozi stoletja preoblikovali v značilno krajinsko podobo. Krajino je obravnaval tako v njeni materialni, vidni pojavnosti, kakor tudi v nematerialnih, simboličnih in mitskih razsežnostih. S sodelovanjem univerze, ustanov za varstvo dediščine, lokalnih in regionalnih skupnosti in krajinskega parka so bila z raziskovalnimi, izobraževalnimi in pilotnimi dejavnostmi ustvarjena in predstavljena gradiva za spoznavanje in valorizacijo svetovno znanega, a neizkoriščenega potenciala kraške krajine, in obenem gradiva, ki bodo podlaga za odločanje na področju ohranjanja in razvoja Krasa.
Tako v Sloveniji kot v Italiji so že dalj časa aktualne debate o upravljanju kraškega prostora, pri katerih se varovanje (okolja, kulturne krajine, identitete) in razvoj prepogosto predstavljata kot nezdružljivi opciji. Svetovno znana kulturna krajina Krasa se na lokalni ravni premalo pozna in valorizira, podvržena je močnemu procesu razkroja. Poleg napredovanja pomanjkljivo načrtovanega urbaniziranega okolja in oddaljevanja od tradicionalnih oblik kraške arhitekture, je razkroj kulturne krajine Krasa viden v razpadanju objektov, ki so bili rezultat prilagajanja kraških tal kmetijski rabi, posebej suhih zidov, ter v napredovanju divjega rastlinja na bivših kmetijskih zemljiščih in strukturah. S tem se brišejo prvine, ki so kulturni krajini Krasa dolgo dajale specifično podobo.
Kulturna krajina Krasa lahko daje na prvi pogled vtis enostavnosti in prvobitnosti, v resnici pa je ravno zaradi težkih pogojev, ki jih kraško okolje postavlja človeku, izredno bogata z različnimi elementi, ki so rezultat zahtevnega in nenehnega spreminjanja, prilagajanja in dela. Skozi stoletja so se te različne prvine kakor plast nad plastjo vtisnile v prostor in izoblikovale specifično in razpoznavno kulturno krajino. Moremo reči, da na Krasu ni pedi površine, niti obdelovalne niti gozdne, ki je ne bi bil človek v preteklosti bolj ali manj spremenil in prilagodil ter s tem v prostor vnesel visoko intenzivnost kulturnih vsebin, tako snovnih kot nesnovnih. Ker je kulturna krajina opredeljiva kot kulturna dediščina, je krajino Krasa v celoti mogoče opredeliti kot kulturno dediščino.
Človeški odnos do okolja je ključen dejavnik v definiranju identitete človeka. V sodobnih globalizacijskih trendih je domača krajina tista, ki nudi trdno osnovo človeškemu obstoju, identiteti, dediščini. Prostor namreč človek spreminja v »svoj« kraj prav s tem, da mu pripisuje specifičen pomen, pri čemer je tradicija ključni element. Prav bogata dediščina krajine, ki je eden redkih opornikov človeka že tisočletja, je zaradi nepoznavanja ne le neizkoriščena v razvojne namene, temveč tudi uničevana. Zato je potrebno ne le znanstveno ovrednotiti kulturno krajino, temveč tudi ozavestiti širšo javnost, predvsem prebivalce današnje krajine na obeh straneh meje, o pomenih in razvojnih potencialih lokalnega okolja. Ozaveščeno vzdrževanje in smotrna nadgradnja specifične dediščine kraškega okolja je temelj skupni identiteti in mednarodni prepoznavnosti.
Projekt LIVING LANDSCAPE je pomembno pripomogel k izboljšanju poznavanja in odnosa do kulturne krajine Krasa med lokalnim prebivalstvom ter strokovno in širšo javnostjo.
Glavni rezultati:
- Ustanovitev konzorcija Partnerstvo za ohranitev in popularizacijo kraške suhozidne gradnje
https://kraskagradnjanasuho.wixsite.com/suhozidnagradnja
- Panjek, Aleksander. 2015. Kulturna krajina in okolje Krasa / Paesaggio culturale e ambiente del Carso
https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-6963-35-0.pdf
https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-6963-71-8/mobile/index.html
- Hrobat Virloget, Katja, in Petra Kavrečič, ur. 2015. Nesnovna krajina Krasa. / Il paesaggio immateriale del Carso.
https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-6963-42-8/mobile/index.html
https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-6963-91-6/mobile/index.html
- Več strokovnih in poljudnih publikacij
- Dokumentarec