Kampanilizem označuje intenzivno obliko lokalizma in izrazito rivalstvo med sosednjimi sredozemskimi skupnostmi, vasmi ali urbanimi enotami, pri čemer so v ospredju skupnostna identiteta, stereotipi in simbolna nadvlada. Pojav je mogoče najceloviteje razumeti skozi prizmo lokalne oziroma krajevno pogojene identitete, kjer se močna pripadnost oblikuje na ravni vasi, otoka ali mikroregije ter ustvarja ločnice med »nami« in »drugimi«. Kot tak predstavlja kampanilizem ključen koncept v antropologiji Sredozemlja, ki se pogosto razlaga v okviru širše paradigme »časti in sramu«.
Študija primera Zastražišće, izvedena v obdobju med letoma 2004 in 2026, ponuja empirične podatke o rivalstvu s sosednjimi skupnostmi ter o oblikovanju lokalne identitete in tekmovalnosti v kontekstu novih razvojnih perspektiv, kot so turizem, ekoturizem in ostale alternativne oblike ekonomije.
—-
Dr. Marija Mojca Terčelj je svojo življenjsko pot posvetila raziskavam ameriških staroselcev: njihovi etnični identiteti, kozmologiji, medicinskim praksam in človekovim pravicam.
Strokovno delo je začela kot mlada raziskovalka na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Univerze v Ljubljani in nadaljevala kot svetovalka na Upravi za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Med letoma 1996 in 2004 je vodila Oddelek za zunaj-evropske kulture Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Zadnjih dvaindvajset let pred upokojitvijo (2004-2025) pa se je posvetila pedagoškemu in raziskovalnemu delu na Univerzi na Primorskem, FHŠ: Oddelku za antropologijo in kulturne študije. Kot gostujoča profesorica in raziskovalka latinsko ameriških kultur je sodelovala s številnimi tujimi univerzami. Zadnjih dvajset let pa raziskuje tudi lokalne identitete na vzhodnem delu otoka Hvar.
Na Fakulteti za humanistiko je predavala različne predmete: Antropologijo Sredozemlja; Regionalne etnografije: Amerika; Medicinsko antropologijo; Postkolonializem in indigenizem, Postkolonialne teorije in socialne politike; Antropologijo razvoja, Antropologijo religij in Antropologije Juga.
Do upokojitve (1. maja 2025) je prejela 6 prestižnih strokovnih in znanstvenih nagrad: od študentske Prešernove nagrade, dveh Valvazorjevih nagrad, do nagrade ICOM Slovenija (2021), za delo na mednarodnem področju, Zlate plakete Univerze na Primorskem (2022) za neizbrisen pečat pozitivni prepoznavnosti; nagrade Prometej znanosti (2022) za izjemno dragocen prispevek komuniciranja znanstvenih dosežkov s področja kulturne antropologije s široko zainteresirano javnostjo v Sloveniji in po svetu« Priznanje Veleposlaništva Republike Paragvaj (2022) za neumorno delo na projektu La Doctora: Vida y Obra de la Antropologa Eslovena Doctora Branislava Sušnik¸ do Murkove nagrade SED 2022, za izjemne znanstvene dosežke.