Domov 5 Inštitut za arheologijo in dediščino 5 Okrogla miza o prenovi železniške postaje Nova Gorica, kot večglasne dediščine
Domov 5 Inštitut za arheologijo in dediščino 5 Okrogla miza o prenovi železniške postaje Nova Gorica, kot večglasne dediščine
Okrogla miza o prenovi železniške postaje Nova Gorica, kot večglasne dediščine
6. oktobra 2025
Okrogla miza "Železniška postaja Nova Gorica. Večplastnost dediščine", ki je potekala v nedeljo 28. 9. 2025 v novogoriškem Xcentru, je bila soorganizirana s strani ZVKDS in UP FHŠ ter Unescovo katedro za interpretacijo in izobraževanje za spodbujanje celostnih pristopov k dediščini. Dogodek je bil namenjen razpravi o nedavni prenovi železniške postaje, ki stoji tik ob meji med Slovenijo in Italijo, na Trgu Evrope. Nekoč je razdeljevala staro mesto od novega, danes ga povezuje, posebno v okviru EPK "GO borderless!". Posebna tema razprave so bili novoodkriti napisi iz fašističnega obdobja, ki odpirajo več zgodovinskih in sodobnih vprašanj.


V vzorno prenovljeni novogoriški postaji na Trgu Evrope so bili lani jeseni, med prenovo, odkriti napisi iz zgodnjih 1920-ih let, ki utelešajo takratne teritorialne aspiracije italijanske fašistične oblasti. Posebna tema razprave so bili prav ti novoodkriti napisi iz fašističnega obdobja, ki odpirajo več zgodovinskih in sodobnih vprašanj. Večer je otvorila vodja ZVKDS OE Nova Gorica Ernesta Drole, ki je večeru zaželela zborovsko soglasnost, konsonanco. Odgovorni konservatorki Alenka Di Battista in Katja Kosič sta prestaviki stavbni razvoj, dediščinski pomen in potek prenove železniške postaje. Sirok Kaja , vodilna zgodovinarka, strokovnjakinja za spominske študije in muzeologijo, je predstavila zgodovinski pomen postaje, tudi v širšem prostoru. Arhitektka Ileana Toscano je prrdstavila dolgoletne izkušnje tržaške organizacije Kallipolis na področju participativnega raziskovanja disonantne/neskladne dediščine v grajenem prostoru v mediteranskem bazenu, posebej pa nedavne rezultate projekta ArchEthics, ki se posveča istim izzivom v evropskem merilu. Posebej je izpostavila nuno kritičnega odnosa do dediščine v Ceseni, zibelki fašistične ideologije.


Alessandro Gallicchio, umetnostni zgodovinar, predavatelj na univerzi v Sorboni in direktor oddelka za umetnostno zgodovino na Villi Medici (francoskem inštitutu v Rimu) pa se he osredotočil na pomen umetniških intervencij na fašistični dediščini v Italiji, ki razgaljajo ne le radikalno negativne in rasistične osnove fašizma, temveč predvsem problematizirajo in opozarjajo na nevarnost njegovega oživljanja.


V debati s publiko, ki pa so jo predstavljali predvsem predstavniki goriških kulturnih organizacij, tudi z italijanske strani meje, pa so prav ti strokovnjaki izrazili mnenje, da je goriško prebivalstvo morebitno disonanco že preseglo in torej miroljubno sprejema večplastnost zgodovine regije. Dogodka se je udeležila tudi v.d. generalne konservatorke dr. Tina Potočnik, kar je nedvomno velika spodbuda za nadaljnje delo in debato o vlogi in nalogah konservatorstva nepremičnine kulturne dediščine.