Udejstvovanje Slovencev na področju raziskovanja dediščine starega Egipta je bilo skozi zgodovino sporadično in praviloma brez podpore ustreznih institucij, zato se egiptologija kot znanost na naših tleh ni sistematično razvila. Kljub temu smo Slovenci od srede 19. stoletja do danes aktivno sodelovali pri odkrivanju in ohranjanju kulturnih spomenikov dežele ob Nilu. Nekaj izjemnih, a skoraj pozabljenih zgodb, je vredno predstaviti strokovni in širši javnosti.
Med njimi nedvomno izstopa jugoslovanska odprava med letoma 1963 in 1964, ki je potekala v okviru UNESCO-vega reševanja spomenikov stare Nubije. O tem govori razstava, ki so jo pripravili Žiga Smolič, dr. Jan Ciglenečki, Miha Pirnat (ml.) in dr. Abdelrazek Elnaggar.
V času razstave bomo organizirali spremljajoča predavanja avtorjev razstave; prvi bo 28. 10. 2025 predaval doc. dr. Abdelrazek Elnaggar in nam predstavil pomen in potek svetovne Unescove kampanje za reševanje nubijskih spomenikov.
V nadaljevanju bo razstava prestavljena v Innorenew Coe center v Izolo, kot spremljevalni program 3. letne konference E-RIHS.si, ki jo organizira UP FHŠ in bo potekala 18. in 19. 11. 2025. Soorganizatorja konference sta Innorenew Coe in ARIS Projekt Aid hch.
Več informaciji
Območje med prvim in drugim Nilovim kataraktom je zaradi gradnje velikega Asuanskega jezu vse bolj ogrožala naraščajoča voda, med njimi tudi številna izjemna arheološka najdišča. V veliki mednarodni akciji reševanja arheoloških spomenikov, ki je potekala pod okriljem UNESCA, je sodelovala tudi Jugoslavija in z njo Slovenija. Primarna naloga odprave je bilo snemanje in restavriranje koptskih fresk, ki so se nahajale v cerkvah iz obdobja nubijskih kraljestev (med letoma 542 in 1323 po Kr.), zgrajenih v nekdanjih faraonskih templjih. Člani odprave, med katerimi je imel ključno vlogo slovenski restavrator in slikar Miha Pirnat, so ob svojem delu odkrili številne prej nepoznane plasti zidnih poslikav, pod katerimi so se skrivali reliefi in hieroglifni napisi. Pirnatovo sodelovanje pri omenjenih odkritjih štejemo za najpomembnejši prispevek Slovencev na področju odkrivanja Egipta v 20. stoletju.
Člani jugoslovanske odprave, v kateri so bili poleg Mihe Pirnata še Milorad Medić, vodja misije, Mihailo Vunjak, Bogdan Kovačević in Jovan Nešković, so od 9. novembra 1963 do 31. maja 1964 v Nubiji sneli 92 fragmentov zidnih poslikav s skupno površino 113,127 m2. V nasprotju z drugimi državami, ki so sodelovale v UNESCO-vi akciji reševanja spomenikov stare Nubije, se je Jugoslavija v znak bratskega prijateljstva do Egipta in Sudana odpovedala kompenzaciji za vložena sredstva v obliki predmetov, ki sta jih za ta namen predvideli vladi Egipta in Sudana. Freske danes hranijo v Kairu, Asuanu in Kartumu.
