Knjiga je vsebinsko razdeljena na dva dela, ki prikazujeta dve glavni epohi zadružništva v času do leta 1992, in sicer klasično zadružništvo v kapitalizmu ter socialistično zadružništvo po drugi svetovni vojni. Če je v prvem obdobju pri zadružništvu šlo za orodje, ki je malemu človeku (kmetu, obrtniku, delavcu) omogočalo vključevanje v kapitalistično gospodarstvo, je v času po drugi svetovni vojni zadružništvo postalo orodje sistema in ideologije ter se omejilo zgolj na kmečko zadružništvo.
Knjiga v prvem delu preko poglobljenega pregleda razvoja zadružništva do konca 2. svetovne vojne in njegovih značilnosti oriše pomen zadružništva v gospodarskem in v nacionalnem smislu, njegove začetke pa postavi v leto 1856 in s tem izzove doslej uveljavljen pogled na prvo slovensko zadrugo v zadružni literaturi. V drugem delu monografija na podlagi doslej še nepregledanega arhivskega gradiva Zadružne zveze Slovenije oriše zadružno stvarnost v času socialistične Slovenije, ki jo je zaznamovala le ena vrsta stalnosti – stalnost sprememb. Prikaže tudi delovanje Zadružne zveze Slovenije od njene ponovne ustanovitve leta 1972 dalje ter odnos med kmetom, zadrugami in oblastjo, v katerem so kmetje kljub omejitvam sistema občasno uspeli prevzeti celo vlogo pobudnika in s svojimi idejami vplivati na zakonodajne odločitve.
Knjigo bosta predstavili avtorici dr. Marta Rendla in dr. Janja Sedlaček, raziskovalki na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani.
